018-062/2011 Mestna občina Kranj

Številka: 018-062/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in spremembe; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Kranj", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki SPIT gradbeni inženiring, d.o.o., Vojkova cesta 19, Solkan, HASLAUER projektiranje in svetovanje, d.o.o., Zabukovica 87, Griže in HASLAUER & partner, GmbH, Annaweg 2, Gradec, ki jih zastopa odvetnik Emil Mozetič, Tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika KRMC, d.o.o., škocjan 57, škocjan in BAURCONSULT, GbR, Raiffeisenstrasse 3, Hassfurt, ki ju zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 3. 2011

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 10. 2. 2011) in drugega vlagatelja (vloga z dne 11. 2. 2011) se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji" št. 354-0076/2008-49-(46/23) z dne 28. 1. 2011.
3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
4. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
6. Drugi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5. 5. 2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je dne 18. 10. 2010 objavil na portalu javnih naročil, pod številko JN9949/2010, dne 22. 10. 2010 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2010/S 206-314707. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 29. 11. 2010 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Dne 28. 1. 2011 je naročnik sprejel dokument "Odločitev o oddaji" št. 354-0076/2008-49-(46/23), iz katerega je razvidno, da javnega naročila ni oddal, saj je vse ponudbe zavrnil kot nepravilne in nepopolne.

Zoper naročnikovo odločitev je prvi vlagatelj z vlogo z dne 10. 2. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot nepopolno, in sicer z obrazložitvijo, da naj predložena bančna garancija za resnost ponudbe ne bi pokrivala veljavnosti ponudbe. Po mnenju prvega vlagatelja je to naročnikovo stališče napačno. Prvi vlagatelj navaja, da je bil skrajni rok za predložitev ponudb 29. 11. 2010, kar ob upoštevanju 17. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) pomeni, da je bančna garancija za resnost ponudbe morala veljati najmanj do 28. 2. 2011. Ker v razpisni dokumentaciji nikjer ni bil naveden minimalni rok veljavnosti ponudbe, je po mnenju prvega vlagatelja jasno, da je ta enak minimalnemu roku trajanja bančne garancije za resnost ponudbe. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik samovoljno navedel, da njegova ponudba velja do 28. 3. 2011, saj tega datuma ni nikjer v ponudbi. Na obrazcu št. 12 je naveden datum 28. 3. 2010, vendar je očitno, da gre za lapsus. Pravilen datum veljavnosti ponudbe, ki ga je prvi vlagatelj imel v mislih, je 28. 2. 2011, kar je tudi v skladu z rokom veljavnosti predložene bančne garancije za resnost ponudbe in kar iz nje tudi izhaja. Če bi prvi vlagatelj želel, da bi bila veljavnost ponudbe daljša, bi to tudi jasno zapisal v ponudbi in jo zavaroval z ustrezno garancijo. Predložitev ponudbe z daljšim rokom trajanja od roka bančne garancije bi bila v nasprotju s smislom predložitve ponudbe in ne bi v ničemer vplivala na izbor. Prvi vlagatelj navaja, da očitna napaka pri zapisu datuma na obrazcu št. 12 nima nobenega vpliva na veljavnost ponudbe, saj naročnik ni postavil zahteve, da morajo ponudniki navesti minimalni časovni okvir veljavnosti ponudbe - tega je naročnik zgolj posredno, preko minimalne veljavnosti bančne garancije, zahteval v točki 17 Navodil, prvi vlagatelj pa ga je sprejel s podpisom izjave o sprejemanju pogojev. Ker rok veljavnosti ni ne merilo ne tehnična specifikacija, je treba napako pri zapisu datuma na obrazcu 12 šteti kvečjemu kot formalno nepopolnost, naročnik pa bi moral prvega vlagatelja pozvati, da se izjasni o pravem datumu veljavnosti. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na njegovo ponudbo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Zoper naročnikovo odločitev je zahtevek za revizijo z vlogo z dne 12. 2. 2011 vložil tudi drugi vlagatelj. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil za nepopolno, in sicer zato, ker naj izjava banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zaradi pripisa, da bo banka izdala garancijo v skladu s poslovno politiko, ne bi bila podana v skladu z zahtevami iz razpisa. Naročnik je svojo odločitev utemeljil na podlagi določbe 18. točke Navodil, vendar je to stališče po mnenju drugega vlagatelja napačno. Ta točka namreč od ponudnikov ni zahtevala, da morajo dati nepogojno izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo. Da bi se lahko naročnik skliceval na takšno zahtevo, bi jo moral v razpisni dokumentaciji izrecno določiti. Sklicevanje na zahtevano brezpogojnost bi bilo možno tudi v primeru, če bi naročnik predvidel vzorec izjave, česar pa ni storil. Razpisna dokumentacija ne vsebuje ne izrecne zahteve po brezpogojnosti izjave banke niti ne določa vzorca izjave. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval brezpogojnosti izjave banke, ponudnika ne more izločiti na tej podlagi, meni drugi vlagatelj, pri čemer se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-144/2010. Drugi vlagatelj navaja, da je izjava banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti tudi vsebinsko ustrezna, saj dostavek "v skladu s poslovno politiko banke" v konkretnem primeru ne predstavlja nobenega tveganja, da banka garancije ne bi izdala. Banka je namreč drugemu vlagatelju že avgusta 2010 odobrila garancijsko linijo za izdajanje bančnih garancij, kar izhaja tudi iz izjave banke, zaradi česar dostavka "v skladu s poslovno politiko banke" ne pomeni pogojnosti izjave. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 25. 2. 2011 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V sklepu navaja, da je pri zapisu datuma na obrazcu št. 12 ugotovil, da je lapsus pri navedbi letnice, zato je štel, da je volja prvega vlagatelja glede leta veljavnosti ponudbe 2011. To je po mnenju naročnika logično, ni pa mogel slediti prvemu vlagatelju, da se je zmotil tudi v mesecu. Za takšno interpretacijo datuma ni najti podlage, saj so ponudniki samostojni glede veljavnosti ponudbe. Naročnik navaja, da je zahteval le minimalni rok veljavnosti ponudbe, ponudniki pa lahko ponudijo tudi daljši rok. Bančno garancijo za resnost ponudbe je banka izdala z rokom do 28. 2. 2011. Po mnenju naročnika ponudba prvega vlagatelja ni formalno nepopolna, saj je iz predloženih ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da prvi vlagatelj v trenutku poteka roka za oddajo ponudb ni izpolnjeval zahtev iz 17. točke razpisne dokumentacije. Če bi naročnik sledil prvemu vlagatelju, bi dopustil, da bi ponudba iz nepravilne postala pravilna, pri čemer poudarja, da je razumel, da je pri pisanju letnice lapsus, kaj je imel prvi vlagatelj v mislih in kakšna je bila njegova prava volja, pa naročnik ni preverjal, saj za to nima podlage v zakonu.

Naročnik je s sklepom z dne 25. 2. 2011 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v 18. točki Navodil določil, da mora ponudnik predložiti dokazilo, s katerim bo izkazal, da obstaja zaveza banke, da ponudniku ne bo pogojevala pridobitve bančne garancije za dobro izvedbo posla. V izjavi banke, ki jo je predložil drugi vlagatelj, je zapisano, da bo naročnik garancije v banki na osnovi predložene ustrezne pogodbe in v skladu s poslovno politiko banke dobil garancijo. Ker je sporna izjava banke drugega vlagatelja pogojna, naročnik ugotavlja, da drugi vlagatelj ni sledil določbi 18. točke Navodil. Na to ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da je drugi vlagatelj predložil izjavo banke, ki naj bi dokazovala, da dostavek "v skladu s poslovno politiko banke" ne pomeni tveganja, saj je bila ta izjava dana po roku za predložitev ponudb in vsebinsko pomeni spremembo prejšnje vsebine. Naročnik zaključuje, da dejansko stanje v zadevi 018-144/2010, na katero se sklicuje drugi vlagatelj, ni enako.

Prvi in drugi vlagatelj sta naročnika z vlogami z dne 2. 3. 2011 obvestila, da bosta nadaljevala postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Po prejemu obvestil prvega in drugega vlagatelja, da bosta nadaljevala revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 2. 3. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Drugi vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 15. 3. 2011 posredoval pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na naročnikove navedbe in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja pa neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika in zoper isto naročnikovo odločitev, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik njegovo ponudbo pravilno izločil kot nepopolno, in sicer zato, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve iz 17. točke Navodil.

Naročnik je v 17. točki Navodil določil naslednjo zahtevo:

"Ponudnik mora predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 5% ponudbene cene z DDV, ki mora biti nepreklicna, brezpogojna in plačljiva na prvi poziv. Trajanje garancije mora biti najmanj 90 dni od navedenega skrajnega roka za sprejemanje ponudb. V primeru, da ponudnik poda veljavnost ponudbe, ki je daljša od zahtevane, mora le-to pokriti z ustrezno daljšo veljavnostjo bančne garancije za resnost ponudbe.
V primeru, da izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izroči garancije za dobro izvedbo posla, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na naročnikovi strani, bo naročnik unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe."

Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev bančne garancije za resnost ponudbe, ki je morala biti veljavna najmanj 90 dni od skrajnega roka za sprejemanje ponudb. Ker je bil rok za predložitev ponudb določen za 29. 11. 2010 (22. točka Navodil), to pomeni, da so morale biti predložene bančne garancije za resnost ponudbe veljavne najmanj do 28. 2. 2011.

Iz pregleda celotne razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da naročnik nikjer ni izrecno določil minimalnega roka trajanja veljavnosti ponudbe. Iz citirane 17. točke Navodil je mogoče zgolj sklepati, da je naročnik z njo (sicer na posreden način) določil minimalno obdobje veljavnosti ponudbe, ki se je prekrivalo z zahtevanim minimalnim obdobjem trajanja bančne garancije za resnost ponudbe. Hkrati iz 17. točke Navodil izhaja izrecna zahteva, da mora biti v primeru daljše veljavnosti ponudbe od zahtevane ustrezno daljša tudi garancija za resnost ponudbe. Vpis datuma veljavnosti ponudbe je naročnik predvidel v obrazcu št. 1 "Ponudba" in obrazcu št. 12 "Ponudbeni predračun".

Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot nepopolno z obrazložitvijo, da je v obrazcu št. 12 vpisal datum 28. 3. 2010. Po mnenju naročnika je šlo pri vpisu datuma za pomoto, pri čemer je naročnik štel, da je prišlo do pomote le pri zapisu letnice, ne pa tudi pri zapisu dneva in meseca, zaradi česar je naročnik štel, da je ponudba prvega vlagatelja veljavna do 28. 3. 2011. Takšna naročnikova interpretacija napačno zapisanega datuma je povzročila ugotovitev, da bančna garancija za resnost ponudbe prvega vlagatelja, ki je bila veljavna do 28. 2. 2011, ne ustreza zahtevi iz 17. točke Navodil.

Naročnikovo ravnanje, ko je v napačno zapisnem datumu veljavnosti ponudbe v obrazcu 12 spremenil letnico in zato štel, da ponudba prvega vlagatelja ne izpolnjuje zahteve iz točke 17. Navodil, nima podlage ne v ponudbeni dokumentaciji prvega vlagatelja ne v določbah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Nesporno je, da je pri zapisu datuma veljavnosti ponudbe "28. 3. 2010" v obrazec št. 12 prišlo do pomote, saj je prvi vlagatelj ponudbo datiral na november 2010. Vendar pa zgolj na podlagi te ugotovitve ni mogoče sklepati, da je "pravi" datum veljavnosti ponudbe 28. 3. 2011, kot je to storil naročnik. Iz obrazca št. 1 je namreč razvidno, da je prvi vlagatelj vanj vpisal datum veljavnosti 28. 2. 2011. Iz ponudbe prvega vlagatelja je tako razvidno, da je vpisal dva datuma veljavnosti ponudbe, izmed katerih je tisti na obrazcu št. 1 skladen s predloženo bančno garancijo za resnost ponudbe in posledično kaže na izpolnjeno zahtevo iz točke 17 Navodil, medtem ko je datum na obrazcu št. 12 očitno vpisan napačno. Naročnik je torej o datumu veljavnosti ponudbe sklepal le na podlagi očitno napačno zapisanega datuma v obrazcu št. 12, ne da bi pri tem upošteval datum, ki je bil vpisan tudi v obrazcu št. 1, in ne da bi pri tem pojasnila zahteval tudi od prvega vlagatelja, kot mu to omogoča in nalaga 78. člen ZJN-2.

ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila; če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2; ta določa, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob tem ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Ob tem je treba poudariti, da pojem dopolnjevanja ponudbe pomeni tudi pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v ponudbi.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je pomanjkljivost, ki jo naročnik očita ponudbi prvega vlagatelja, v datumu veljavnosti ponudbe. Gre za element, ki ne vpliva na razvrstitev ponudb glede na merila (naročnik je v točki 25. Navodil za merila določil ceno, zavarovanje projektantske odgovornosti in reference), ne vpliva na ceno in se ne nanaša na tehnični del ponudbe. Kot je bilo že ugotovljeno, je datum veljavnosti ponudbe v ponudbi prvega vlagatelja zapisan na dveh mestih, pri čemer je za datum, vpisan v obrazec št. 12 očitno, da je prišlo do pomote pri vpisu. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomoto pri datumu veljavnosti ponudbe v ponudbi prvega vlagatelja mogoče označiti kot formalno nepopolnost ponudbe, saj je glede na obrazca št. 1 in 12 nejasno, kateri je pravi datum veljavnosti ponudbe. Naročnik zato ni imel podlage v ZJN-2, ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot nepopolno, saj bi glede na ugotovljeno neskladje med datumoma veljavnosti ponudbe in očitno pomoto pri zapisu enega izmed datumov moral prvega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 pozvati, naj pojasni, kateri izmed zapisanih datumov je pravi datum veljavnosti ponudbe. šele na podlagi tako pridobljenega pojasnila bi lahko naročnik ugotavljal, ali prvi vlagatelj izpolnjuje zahtevo iz 17. točke Navodil.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji" št. 354-0076/2008-49-(46/23) z dne 28. 1. 2011.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Med drugim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik njegovo ponudbo pravilno izločil kot nepopolno, in sicer zato, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve iz 18. točke Navodil.

Naročnik je v 18. točki Navodil določil naslednjo zahtevo:

"Ponudnik mora predložiti izjavo banke, da bo v primeru izbire dane ponudbe izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za dobro izvedbo posla, plačljivo na prvi poziv, v višini 15% skupne pogodbene vrednosti. Bančna garancija za dobro izvedbo posla mora veljati še 30 (trideset) dni po preteku roka za dokončno izvedbo pogodbenih obveznosti. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki izvedbe posla, vrsta storitve, kvaliteta in količina, se mora temu ustrezno spremeniti tudi garancija oziroma podaljšati njena veljavnost.
Naročnik bo unovčil bančno garancijo za dobro izvedbo posla, v primeru, da obveznosti po pogodbi ne bodo pravočasno in pravilno izpolnjene.
Izbrani ponudnik bo moral predložiti garancijo za dobro izvedbo posla najkasneje 10 koledarskih dni po podpisu pogodbe. Predložitev garancije je pogoj za veljavnost pogodbe."

Drugih zahtev v zvezi s predložitvijo bančne garancije za dobro izvedbo posla naročnik ni določil, niti ni v razpisni dokumentaciji predvidel posebnega obrazca ali pripravljene izjave banke.

Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev jasne izjave banke, iz katere je moralo nedvoumno izhajati, da bo banka ponudniku izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za dobro izvedbo posla, plačljivo na prvi poziv. Ponudnik je torej moral predložiti dokazilo, da obstaja jasna in nedvoumna zaveza banke, da mu bo izdala bančno garancijo s točno takšno vsebino, kot jo zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji. S podajo določene izjave banka izjavi svojo voljo, ali sprejme določeno obveznost v določeni vsebini do svojega komitenta.

Drugi vlagatelj je v ponudbo priložil izjavo banke z naslednjo vsebino:

"IZJAVA O IZDAJI GARANCIJE ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI

Na podlagi vloge ponudnika KRMC d.o.o., škocjan 57, 8257 škocjan (v nadaljevanju: naročnik garancije), s katero nas je seznanil, da se namerava prijaviti na javni razpis za

"IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE PGD IN PZI ZA NADGRADNJO CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE KRANJ",

ki je bil objavljen na portalu javnih naročil Republike Slovenije, štev. JN9949/2010, z dne 18.10.2010:

IZJAVLJAMO

da bo naročnik garancije v naši banki na osnovi ustrezne pogodbe in v skladu s poslovno politiko banke dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 15 % skupne pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval."

Iz izjave, ki jo je predložil drugi vlagatelj, ni razvidno, da bi vsebovala jasno zavezo banke o tem, da bo v primeru pridobitve javnega naročila izdala bančno garancijo za dobro izvedbo posla v taki vsebini, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Dostavek, da bo banka bančno garancijo izdala v skladu s svojo poslovno politiko, pomeni, da izdaja bančne garancije za dobro izvedbo posla ni gotova, saj lahko različni razlogi, ki jih banka na podlagi lastnih kriterijev označi kot svojo poslovno politiko, povzročijo, da banka bančne garancije ne bi bila pripravljena izdati, ne da bi za to odgovarjala. Hkrati je iz vsebine izjave tudi razvidno, da se banka ni zavezala izdati bančne garancije v vsebini, kot jo je zahteval naročnik. Banka namreč nikjer v izjavi ni podala jasne zaveze, da bo izdala brezpogojno in nepreklicno garancijo za dobro izvedbo posla, plačljivo na prvi poziv, temveč je navedla le, da bo drugi vlagatelj dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 15 % skupne pogodbene vrednosti, če bo za to zaprosil in če bo to v skladu s poslovno politiko banke. Dejstvo, da mora biti že iz izjave banke jasno razvidna zaveza banke, da bo izdala bančno garancijo v zahtevani vsebini, izhaja tudi iz 17. točke Navodil, ki določa:

"V primeru, da izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izroči garancije za dobro izvedbo posla, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na naročnikovi strani, bo naročnik unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe."

Ob upoštevanju citirane določbe razpisne dokumentacije bi glede na neustrezno izjavo banke, ki jo je predložil drugi vlagatelj, lahko prišlo do situacije, ko bi drugi vlagatelj kot morebitni izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za dobro izvedbo posla v neustrezni vsebini in se pri tem skliceval na že predloženo neustrezno izjavo banke. S tem bi formalno izpolnil obveznost iz 17. točke Navodil (izročitev garancije za dobro izvedbo posla), zaradi česar naročnik kljub neustrezni vsebini garancije ne bi mogel unovčiti bančne garancije za resnost ponudbe.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer dokazuje, da dostavek "v skladu s poslovno politiko banke" ne pomeni tveganja, da banka bančne garancije za dobro izvedbo posla ne bi izdala, saj naj bi imel z banko sklenjen dogovor in odprto garancijsko linijo za izdajanje bančnih garancij. V zvezi s temi navedbami drugega vlagatelja je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da ta izjava pomeni spreminjanje ponudbene vsebine. Iz ponudbe drugega vlagatelja namreč ni razvidno, da je ta linija odprta in da bo drugi vlagatelj v okviru te linije kadarkoli dobil ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo posla. Nasprotno, kot je bilo že zapisano, je banka izdajo bančne garancije pogojevala z razlogi poslovne politike, kar pa ni skladno s kasneje predloženo izjavo o odprti garancijski liniji.

Ker drugi vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil iz postopka zaradi neustrezne izjave o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo posla, kršil določila ZJN-2 oz. razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi z revizijsko takso, stroške v zvezi z odvetniškim zastopanjem v višini 4.920,00 EUR, izdatke po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) ter 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT prvemu vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR,
- za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Skupaj mora torej naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 5.984,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 6. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30. 3. 2011

predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj
- Odvetnik Emil Mozetič, Tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica
- Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana