018-069/2011 Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica

Številka: 018-69/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "JN â"śDEZINFEKCIJA IN DEPONIRANJE INFEKTIVNIH ODPADKOV IZ ZDRAVSTVAâ"ś" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj AICO-EKO, d. o. o., Motnica 2, 1236 Trzin (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana - Črnuče, zoper ravnanje naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA "DR. FRANCA DERGANCA" NOVA GORICA, Ulica padlih borcev 13A, 5290 šempeter pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 31. marca 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevi pritožbi z dne 17. marca 2011 se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep številka 260-9/2010-63, z dne 16. marca 2011, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel ter sklenil, da vlagatelj do povračila priglašenih stroškov ni upravičen.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 28. januarja 2011, odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. decembra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "DEZINFEKCIJA IN DEPONIRANJE INFEKTIVNIH ODPADKOV IZ ZDRAVSTVA", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN12166/2010) objavljeno dne 15. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN378/2011) objavljeno dne 13. januarja 2011.

Naročnik je dne 18. februarja 2011 sprejel odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, številka 260-9/10-36 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da je ponudba vlagatelja popolna, zadevno javno naročilo pa se odda ponudniku Biotera, d. o. o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa tudi ponudnik Biotera, d. o. o.).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 21. februarja 2011, dne 23. februarja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo, poimenovano "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV in ZAHTEVA ZA VPOGLED DOKUMENTACIJE".

Naročnik je dne 28. februarja 2011 sprejel sklep številka 260-9/2010-46, s katerim je med drugim odločil, da je "[z]ahteva za dodatno obrazložitev odločitve" "podana v obrazložitvi". Omenjeni sklep je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 01. marca 2011.

Vlagatelj je dne 28. februarja 2011, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 28. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj primarno predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in vlagatelju povrne "stroške revizije". Podrejeno v zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da enako stori Državna revizijska komisija. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje svojo aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, pa tudi, da bi bil naročnik zaradi kršitev, ki jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila storil, dolžan ponudbo izbranega ponudnika (izbrano ponudbo) kot nepopolno izločiti iz postopka. Po zatrjevanju vlagatelja namreč ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne razpolaga z ustreznim potrdilom za zbiranje odpadkov (iz zdravstva) v zahtevani klasifikaciji in količini, s tem pa tudi ne izpolnjuje pogoja, določenega v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je dne 01. marca 2011 sprejel sklep številka 260-9/2010-51, s katerim je vlagatelja pozval, da "zahtevek za revizijo dopolni tako, da predloži potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 03. marca 2011, dne 07. marca 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno oddal pripravljalno vlogo z dne 07. marca 2011, v kateri med drugim navaja potrdilo o plačilu "takse za revizijo".

Dne 04. marca 2011 je naročnik, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlogo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, znak B/150AG, z dne 03. marca 2011, poimenovano "POJASNILO", dne 11. marca 2011 pa tudi vlogo omenjenega ponudnika, znak B/150AG, z dne 07. marca 2011, poimenovano "VLOGA IZBRANEGA PONUDNIKA V POSTOPKU REVIZIJE ZOPER ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 07. marca 2011).

Naročnik je, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 07. marca 2011 prejel vlagateljevo vlogo, z dne 04. marca 2011.

Naročnik je dne 16. marca 2011 sprejel sklep številka 260-9/2010-63 (v nadaljnjem besedilu: odločitev glede zahtevka za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, prav tako pa je sklenil, da vlagatelj do povračila priglašenih stroškov ni upravičen. Naročnik v obrazložitvi omenjenega sklepa ugotavlja, da "aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo s strani vlagatelja v zahtevku ni izkazana", saj vlagatelj (po stališču naročnika) v zahtevku za revizijo zatrjuje in izkazuje zgolj interes za dodelitev naročila, ne izkaže pa možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo očita naročniku. Naročnik pri tem še dodaja, da vlagatelj ne zatrjuje in (ne) izkaže, kako naj bi očitane kršitve sploh posegale oziroma bi lahko posegale v njegov pravni položaj oziroma ekonomski interes.

Naročnikovo odločitev glede zahtevka za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 17. marca 2011, istega dne pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal pritožbo, z dne 17. marca 2011, zoper odločitev glede zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: pritožba). V pritožbi, vloženi na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev glede zahtevka za revizijo, naročniku naloži, da mora o njegovem zahtevku za revizijo (ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk) odločiti skladno s 16. členom ZRPJN, pa tudi, da naročniku naloži, da mu mora povrniti stroške postopka s pritožbo.

V obrazložitvi pritožbe vlagatelj zatrjuje, da dveh dejstev, to je, (1.) da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročniku oddal pravočasno in pravilno ponudbo, pa tudi, (2.) da je bila njegova ponudba ocenjena kot druga najugodnejša (kar pomeni, da bi bilo ob izločitvi izbrane ponudbe predmetno javno naročilo oddano njemu), naročnik enostavno ne more ignorirati. Vlagatelj meni, da samo zato, ker v zahtevku za revizijo svojih navedb ni povzel v izrecno navedbo verjetnosti nastanka škode, še ne pomeni, da taka verjetnost v zahtevku za revizijo ni izkazana in da mu je zaradi tega dopustno odreči aktivno legitimacijo v revizijskem postopku. Ker je v konkretni zadevi jasno navedel kršitve naročnika v povezavi z ugotovitvijo, da je izbrana ponudba popolna, hkrati pa je bila njegova ponudba druga najugodnejša, po prepričanju vlagatelja to nesporno zadošča za izkaz pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo, oziroma, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj ob tem v pritožbi izraža tudi izjemno presenečenje nad ravnanjem naročnika, saj v svojem zahtevku za revizijo podaja hude obtožbe na račun ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v katerih mu poleg neizpolnjevanja razpisnih pogojev očita tudi namerno zavajanje naročnika. V nadaljevanju pritožbe vlagatelj podaja še podaja tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku "iz drugega odstavka 109.a člena ZJN-2".

Državna revizijska komisija je vlagateljevo pritožbo prejela dne 18. marca 2011, v posledici česar je naročnika s pozivom številka 018-69/2011-2, z dne 21. marca 2011, pozvala na odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 22. marca 2011, dne 23. marca 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi spremnega dopisa številka 260-9/2010-66, z dne 22. marca 2011, odstopil naročnik.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel z obrazložitvijo, da "aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo s strani vlagatelja v zahtevku ni izkazana", saj vlagatelj (po stališču naročnika) v zahtevku za revizijo zatrjuje in izkazuje zgolj interes za dodelitev naročila, ne izkaže pa možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo očita naročniku. Naročnik pri tem še dodaja, da vlagatelj ne zatrjuje in (ne) izkaže, kako naj bi očitane kršitve sploh posegale oziroma bi lahko posegale v njegov pravni položaj oziroma ekonomski interes.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda. Obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika. Že v primeru, če vlagatelj ne izkaže enega izmed elementov aktivne legitimacije, kot ju določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, je treba zahtevek za revizijo skladno z določbami ZRPJN zavreči.

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija najprej zaključila, da med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo (skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN) izkazal interes za dodelitev zadevnega javnega naročila (kot prvi kumulativno določen element za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN). Glede na omenjeni zaključek je Državna revizijska komisija pristopila k odločanju o tem, ali je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZRPJN od osebe, ki vlaga zahtevek za revizijo, zahteva (zgolj), da verjetno izkaže (ne pa, da dokaže), da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V omenjenem delu je torej smiselno pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi (drugi odstavek na strani 3) utemeljeno opozarja, da ZRPJN od vlagatelja "zahteva dejanski izkaz verjetnosti nastanka škode in nikjer ne predpisuje, na kakšen način ga je vlagatelj dolžan izraziti".

Ob vpogledu v odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej zapisal, da je "[p]onudba ponudnika: AICO-EKO d.o.o., Motnica 2, 1236 Trzin" "popolna" (točka 2.) izreka omenjene odločitve o oddaji naročila, smiselno povsem enako pa tudi druga tabela na strani 2/3 obrazložitve omenjene odločitve o oddaji naročila), pa tudi, da je vlagateljeva ponudba (upoštevaje merilo za izbiro ponudbe, ki je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila najnižja cena) uvrščena na drugo mesto, torej neposredno za izbrano ponudbo ponudnika Biotera, d. o. o. (prva tabela na strani 2/3 obrazložitve odločitve o oddaji naročila). Navedenima dejstvoma naročnik v odločitvi glede zahtevka za revizijo ne nasprotuje.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v vlagateljev zahtevek za revizijo ugotovila, da vlagatelj v njem (I. točka obrazložitve zahtevka za revizijo na strani 2) zatrjuje, da je kot zainteresiran (gospodarski subjekt oziroma ponudnik) za oddajo predmetnega javnega naročila oddal pravočasno ponudbo, naročnik pa je ugotovil, da je njegova ponudba popolna. "S tem je" (kot v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo nadaljuje vlagatelj) "izkazana aktivna legitimacija vlagatelja". V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da bi bil naročnik zaradi kršitev, ki jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila storil, dolžan ponudbo izbranega ponudnika (izbrano ponudbo) kot nepopolno izločiti iz postopka.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v konkretnem primeru vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN) verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Zahtevo prvega odstavka 9. člena ZRPJN po tem, da mora vsaka oseba, ki vlaga zahtevek za revizijo, verjetno izkazati, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (torej zahtevo po izkazovanju drugega kumulativno določenega elementa za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN), je namreč razumeti na način, da od omenjene osebe (ki vlaga zahtevek za revizijo) ne zahteva, da bi morala dokazati, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, temveč od nje zahteva, da omenjeno okoliščino (zgolj) verjetno izkaže. Slednje pomeni, da mora oseba, ki vlaga zahtevek za revizijo, (verjetno) izkazati, da več razlogov govori v prid obstoju okoliščin kot pa proti obstoju omenjenih okoliščin (smiselno enako tudi dr. Vesna Kranjc v publikaciji "ZAKON O JAVNEM NAROČANJU ZAKON O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POšTNIH STORITEV ZAKON O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA S KOMENTARJEM", stran 547, založila GV Založba, založniško podjetje, d. o. o., Ljubljana 2007). Takšna vsebina prvega odstavka 9. člena ZRPJN tudi (namensko in sistemsko) sovpada z ugotovitvijo, da je aktivna legitimacija zgolj predpostavka za začetek postopka revizije postopka oddaje javnega naročila (in kasnejše vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo), ter z odločitvijo zakonodajalca, da institut aktivne legitimacije uredi na način, ki osebam, katere vlagajo zahtevek za revizijo, pretirano ne omejuje njegove vložitve oziroma pretirano ne omejuje dostopa takšnih oseb do pravnega varstva po ZRPJN.

Upoštevaje pojasnjeno razumevanje določbe prvega odstavka 9. člena ZRPJN, pa tudi upoštevaje dejstvo, da
- je specifičnost postopka revizije postopka javnega naročanja v tem, da se v konkretnem primeru neločljivo navezuje na postopek oddaje zadevnega javnega naročila, v katerem je bila odločitev o oddaji naročila že sprejeta (in vročena ponudnikom),
- iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je vlagateljeva ponudba popolna,
- je vlagateljeva ponudba (upoštevaje merilo za izbiro ponudbe, ki je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila najnižja cena) uvrščena na drugo mesto, torej neposredno za izbrano ponudbo ponudnika Biotera, d. o. o.,
- v svojem zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je kot zainteresiran (gospodarski subjekt oziroma ponudnik) za oddajo predmetnega javnega naročila oddal pravočasno ponudbo, naročnik pa je ugotovil, da je njegova ponudba popolna,
- v svojem zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje (tudi), da bi bil naročnik zaradi kršitev, ki jih je v postopku oddaje javnega naročila storil, dolžan ponudbo izbranega ponudnika (ponudbo ponudnika Biotera, d. o. o.) kot nepopolno izločiti iz postopka,
- je potrebno zatrjevanji vlagatelja, povzeti v predhodnih dveh alinejah, razumeti vsebinsko povezano, v posledici celotne vsebine vlagateljevega zahtevka za revizijo pa zaključiti, da vlagatelj v njem (po vsebini) zatrjuje, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila,
- bi se vlagateljev položaj v primeru, da bi bilo zahtevku za revizijo ugodeno (postopek oddaje zadevnega javnega naročila pa delno ali v celoti razveljavljen), lahko bistveno izboljšal, saj bi bila vlagateljeva ponudba lahko izbrana kot najugodnejša,
Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo verjetno izkazal, da bi mu lahko bila zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), povzročena škoda. Ker je s tem izkazan tudi drugi kumulativno določen element za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker naj bi vlagatelj ne izkazal aktivne legitimacije (za vložitev zahtevka za revizijo) po 9. členu ZRPJN, kršil drugi odstavek 13. člena ZRPJN, v povezavi s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN.

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi z dne 17. marca 2011 ugodila in razveljavila naročnikov sklep številka 260-9/2010-63, z dne 16. marca 2011, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel ter sklenil, da vlagatelj do povračila priglašenih stroškov ni upravičen. Prav tako je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 28. januarja 2011, odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v pritožbi Državni revizijski komisiji predlaga, da naročniku naloži, da mu mora povrniti stroške postopka s pritožbo "v višini 700,00 EUR".

Ker postopek revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila še ni zaključen, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31. marca 2011


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA "DR. FRANCA DERGANCA" NOVA GORICA, Ulica padlih borcev 13A, 5290 šempeter pri Gorici
- Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana - Črnuče
- BIOTERA, d. o. o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije