018-055/2011 Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica

Številka: 018-055/2011-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Metalka Zastopstva Senkanar, d.o.o., Partizanska cesta 15, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in Winterhalter Gastronom, d.o.o., Adamičeva cesta 40, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.3.2011

ODLOČILA

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega vlagatelja, z dne 14.1.2011, ter drugega vlagatelja, z dne 17.1.2011, se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijskima zahtevkoma prvega vlagatelja z dne 14.1.2011 in drugega vlagatelja z dne 17.1.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji" št. 260-8/2010-40 z dne 3.1.2011.

3. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.460,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.964,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3.9.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN9162/2010 z dne 27. 9. 2010.
Dne 3.1.2011 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Kovinski in elektrotehnični izdelki Tomaž Puc s.p., Hotedršica 82, Hotedršica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izreka omenjenega dokumenta izhaja še, da je naročnik kot popolno označil tudi ponudbo drugega vlagatelja, iz njegove obrazložitve pa, da je bila ponudba prvega vlagatelja po ponudbeni ceni drugouvrščena (za ponudbo izbranega ponudnika), naročnik pa je v zvezi z njo ugotovil pomanjkljivosti glede predloženih referenc.

Dne 14.1.2011 je prvi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje popolnost svoje ponudbe ter nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi s slednjo navaja več domnevnih pomanjkljivosti, med drugim tudi, da je v ponudbi izbranega ponudnika kot inštrument zavarovanja predložena menična izjava, ki se sklicuje na predračun št. 236-338 z dne 22.10.2010, medtem ko je v svoji ponudbi izbrani ponudnik predložil ponudbeni predračun št. 236-388 z dne 13.12.2010. Prav tako je na menični izjavi naveden ponudbeni znesek 33.480,00 EUR in ne znesek 35.880,00 EUR (ki je naveden na ponudbenem predračunu). Prvi vlagatelj naročniku s tem v zvezi očita, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika brez da bi preveril, zakaj prihaja do razlik, prav tako pa so zneski zavarovanj različni. Prvi vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in da se to odda njemu, ravno tako pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Drugi vlagatelj je dne 17.1.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna ter neobičajno nizka in bi jo moral naročnik, upoštevajoč določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), izločiti. Drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku tako med drugim navaja, da s strani izbranega ponudnika ponujeni stroj ne izpolnjuje naročnikovih tehničnih zahtev, in sicer med drugim zahteve po tem, da temperatura vode za končno izpiranje znaša minimalno 85°C. Drugi vlagatelj predlaga spremembo odločitve o oddaji javnega naročila z dne 03.01.2011, in sicer tako, da se ponudba izbranega ponudnika izloči kot nepopolna in se predmetno javno naročilo odda njemu. Podredno zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila zaradi kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načela enakopravne obravnave ponudnikov. Drugi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s Sklepom št. 260-8/10-59 z dne 31.1.2011, s katerim je tega v celoti zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

Ob nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je ta ugotovila, da naročnik o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja ni odločil v skladu s 16. členom ZRPJN, saj se do ene od bistvenih revizijskih navedb ni meritorno opredelil. Naročnik se tako ni opredelil do vprašanja ne/popolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga zatrjevanih pomanjkljivosti v njej predložene menične izjave, in sicer z vidika v tej domnevno podanih neskladij glede navedbe ponudbenega predračuna, na katerega se omenjena izjava sklicuje, kot tudi glede neskladij v zvezi s ponudbeno ceno, kot je navedena v omenjeni izjavi in v predloženem ponudbenem predračunu. Državna revizijska komisija je zato dne 16.2.2011 izdala Sklep št. 018-037/2011-2, s katerim je naročnikovo odločitev o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja, kot izhaja iz naročnikovega Sklepa št. 260-8/10-59 z dne 31.1.2011, razveljavila. Ob tem je naročniku naložila, da o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odloči v skladu s 16. členom ZRPJN in se pri tem opredeli do vseh revizijskih navedb.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja ponovno odločil s sklepom z dne 24.2.2011, s katerim je tega v celoti zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa je naročnik med drugim zapisal, da se v predhodnem sklepu res ni opredeljeval do revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na različne zneske zavarovanj v ponudbi izbranega ponudnika. Tega ni storil, ker je ocenil, da so s tem povezane navedbe pavšalne ter da prvi vlagatelj ni konkretiziral jasno in določno, kakšno naročnikovo kršitev naj bi navedeno ravnanje predstavljalo. S tem v zvezi naročnik opozarja na določila 12. člena ZRPJN ter 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se nanašajo na trditveno in dokazno breme. Naročnik dodaja še, da lahko v okviru ponovne obravnave teh navedb ugotovi le, da so po njegovem mnenju različni zneski zavarovanj očitna posledica napake, ki jo lahko naročnik odpravi.

O revizijskem zahtevku drugega vlagatelja je naročnik odločil s sklepom z dne 20.1.2011, s katerim je tega zavrgel.

Državna revizijska komisija je dne 1.2.2011 izdala Sklep št. 018-021/2011-4, s katerim je ugodila vlagateljevi pritožbi zoper navedeni sklep in je naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka razveljavila. Naročniku je ob tem naložila, da (ob izpolnjevanju procesnih predpostavk) o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja ponovno odločil s sklepom z dne 24.2.2011, s katerim je tega v celoti zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej ponovno poudarja svoje stališče, da o popolnosti ponudb drugo in tretjeuvrščenega ponudnika ni odločal, temveč je v obrazložitvi zgolj povzel ugotovitve komisije iz javnega odpiranja ponudb. V nadaljevanju obrazložitve se naročnik opredeljuje do navedb iz revizijskega zahtevka drugega vlagatelja. Pri tem v zvezi z navedbami o zatrjevanem neizpolnjevanju tehničnih zahtev odgovarja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izjavo proizvajalca Hobart z dne 21.1.2010, iz katere izhaja, da so proizvodi Hobart povsem individualno prilagodljivi, kar pomeni, da bodo zadostili vsem potrebam naročnika. Izpolnjevanje minimalnih tehničnih specifikacij pa je po naročnikovih navedbah potrdil tudi izbrani ponudnik s podajo lastne izjave, s katero je pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdil, da je ponudil predmet javnega naročila, ki izpolnjuje minimalne zahteve naročnika, določene v 2. poglavju. Upoštevajoč navedeno po naročnikovem mnenju revizijskim navedbam drugega vlagatelja, skladno s katerimi bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot neprimerno, ni mogoče slediti.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 25.2.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Da želi revizijski postopek nadaljevati pred tem organom, je z vlogo z dne 28.2.2011 naročnika obvestil tudi prvi vlagatelj.

Naročnik je v prilogi dopisov, prejetih dne 1.3.2011 in dne 2.3.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ob predhodnem preizkusu revizijskega zahtevka prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta nepopoln, saj ni vseboval potrdila o plačilu takse skladno z 22. členom ZRPJN. Državna revizijska komisija je zato s sklepom št. 018-055/2011-4 prvega vlagatelja pozvala k dopolnitvi revizijskega zahtevka.

Prvi vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, prejeto dne 25.3.2011.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi revizijskih navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločil z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Z vpogledom v dokument "Odločitev o oddaji" z dne 3.1.2011 gre ugotoviti, da je naročnik v njegovi obrazložitvi med drugim navedel, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil referenčni potrdili naročnikov (IPL, d.o.o. ter Steklarna "Rogaška"), ki ne izkazujeta, da je prvi vlagatelj javnemu zavodu dobavil in montiral ponujeni stroj, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je v svojem Sklepu št. 018-021/2011-4 z dne 1.2.2011 že zapisala, da iz navedenega zapisa izhaja, da je naročnik (v nasprotju z njegovimi drugačnimi navedbami) presojal tudi popolnost ponudbe prvega vlagatelja in v postopku očitno ugotovil njeno nepopolnost.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka posledično najprej obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja, s katerimi ta zatrjuje nepravilnost in nezakonitost naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na ugotovitev nepopolnosti njegove ponudbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko "6. Preverjanje sposobnosti", v razdelku "Tehnična in/ali kadrovska sposobnost", med drugim podal zahtevo po tem, da ponudnik zagotavlja, "da ima najmanj tri reference za sorodne naprave, ki so instalirane v RS oz., v kolikor ponudnik zastopa in ponuja razpisu ustrezne naprave, ki jih še ni v RS, poda pet preverljivih referenc za naprave postavljene v javnih ustanovah primerljive velikosti v EU". V dokaz izpolnjevanja navedene zahteve je naročnik predvidel obrazec "Reference".
Z vpogledom v obrazec "Reference" gre ugotoviti, da je naročnik na njem podal še naslednjo zahtevo: "Kot pogoj štejejo pogodbe sklenjene v obdobju zadnjih petih let. Obrazcu morajo biti priložena potrdila naročnikov in sicer na obrazcu, ki je priložen v nadaljevanju, sicer reference ne bodo priznane. Naročnik ne bo priznal referenc navedenih v morebitnih drugačnih prilogah." Kot prilogo k navedenemu obrazcu, je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel obrazec "Potrdilo naročnika".

Z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil izpolnjen obrazec "Reference", na katerem navaja tri reference, in sicer med drugim za naročnika sporni referenci referenčnih naročnikov IPL, d.o.o., Trzin ter Steklarna "Rogaška", d.d., Rogaška Slatina.

Kot je razbrati iz dokumenta "Odločitev o oddaji" z dne 3.1.2011, naročnik omenjeni referenci označuje kot neustrezni iz razloga, ker pri njih ni šlo za dobave "javnemu zavodu".

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-143/03, 018-316/2006, 018-043/2008).

Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgornjega pritrjuje vlagatelju v njegovem stališču, da je bilo citirano določilo razpisne dokumentacije upravičeno mogoče razumeti na način, skladno s katerim so ponudniki izpolnjevanje postavljenega referenčnega pogoja lahko izkazali bodisi z izkazom treh referenc za sorodne naprave, ki so instalirane v Republiki Sloveniji, bodisi z izkazom petih referenc za naprave postavljene v javnih ustanovah primerljive velikosti v Evropski uniji, v kolikor so bile ponujene naprave, ki jih še ni v Republiki Sloveniji.

Ker prvi vlagatelj v svoji ponudbi ponuja naprave, ki so že bile instalirane v Republiki Sloveniji (že vse tri referenčne dobave, ki jih prvi vlagatelj navaja v svoji ponudbi, so bile namreč izvedene v Republiki Sloveniji), temu ni bilo potrebno izkazati, da so bile naprave postavljene "v javnih ustanovah" - izpolnjevanje te zahteve bi, upoštevajoč predstavljeno razlago spornega pogoja, namreč moral izkazati le, v kolikor bi se v svoji ponudbi skliceval na referenčne dobave naprav, ki jih še ni v Republiki Sloveniji.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba prvega vlagatelja iz razlogov, ki jih v dokumentu "Odločitev o oddaji" z dne 3.1.2011 navaja naročnik, ni nepopolna, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene.


Med prvim vlagateljem in naročnikom pa je v zadevi spor tudi glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku tako med drugim zatrjuje neustreznost menične izjave, ki je bila kot inštrument zavarovanja predložena v ponudbi izbranega ponudnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko "6.4 Finančno zavarovanje za resnost ponudbe" določil:

"Ponudnik mora ponudbi priložiti menično izjavo in 3 bianco menice ali bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10% ponudbene vrednosti, ki jo bo naročnik unovčil v naslednjih primerih:
- če ponudnik umakne ponudbo po odpiranju ponudb v času veljavnosti ponudbe;
- če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne podpiše pogodbe,
- če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne predloži zahtevanega zavarovanja za odpravo napak in pomanjkljivosti;
- če se izbrani ponudnik v osmih dneh ne odzove na poziv za sklenitev pogodbe, ki je vsebovan v odločitvi o izbiri ponudnika.

Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora veljati najmanj 60 dni od roka za oddajo ponudbe."

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta svojo ponudbo (predmet, cenoâ??) podal na dokumentu Ponudbeni predračun, številka 236-388, z dne 13.12.2010, na katerem je navedel ceno 35.880,00 EUR z DDV.

Kot instrument zavarovanja za resnost ponudbe, je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil Menično izjavo z dne 13.12.2010, katere priloga so 3 bianco menice. Z vpogledom v predloženo menično izjavo gre ugotoviti, da iz nje med drugim izhaja, da je bila ta predložena "kot instrument zavarovanja za resnost ponudbenega predračuna številka 236-338 z dne 22.10.2010 v znesku 33.480,00â??", iz drugega dela izjave pa, da se ta nanaša na ponudbeni predračun "številka 236-338 z dne 13.12.2010".

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz točke "6.4 Finančno zavarovanje za resnost ponudbe". Ugotoviti gre namreč, da se predložena menična izjava ne sklicuje (nanaša) na predračun, kot je bil predložen v ponudbi izbranega ponudnika, temveč na predračun z drugačno številko, datumom ter ponudbenim zneskom. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da opisane pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo v postopku dopustno odpravljati (78. člen ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), temveč za vsebinsko pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, naročnik pa jo je bil dolžan izločiti iz postopka. Ker tega ni storil, je ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene.

Ker je že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, tako pa tudi utemeljenost zahteve prvega vlagatelja za razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na druge razloge v prid zatrjevani nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni presojala; presoja teh navedb na položaj prvega vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, prvi vlagatelj pa za obravnavo teh navedb tako ne izkazuje več pravnega interesa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja.

Med drugim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku tako med drugim zatrjuje neprimernost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer tudi iz razloga, ker naj ponujena naprava ne bi izpolnjevala naročnikovih tehničnih zahtev po tem, da temperatura vode za končno izpiranje znaša minimalno 85°C.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko "2. Predmet javnega naročila", pod naslovom "Tehnične zahteve za tunelsko pomivalni dezinfekcijski stroj", določil tabelo, v kateri je v razdelku "7 Cona za izpiranje" med drugim podal zahtevo po tem, da znaša temperatura vode za končno izpiranje "Minimalno: 85°C". V isti točki razpisne dokumentacije je naročnik določil še: "Naročnik dopušča odstopanja od minimalnih zahtevanih lastnosti predmeta javnega naročila +/- 10%."

V okviru svoje ponudbe je izbrani ponudnik predložil predstavitveno brošuro za pomivalni stroj Premax FTP, proizvajalca Hobart (kot ga ponuja v svoji ponudbi). Z vpogledom v omenjeno brošuro gre ugotoviti, da je del te tudi prikaz temperaturnega profila (v obliki grafa). Iz tega, kot pravilno izpostavlja vlagatelj, izhaja, da znaša najvišja temperatura vode, ki jo (ne glede na fazo delovanja) dosega predstavljeni stroj, manj kot 75°C (natančne vrednosti iz grafa ni mogoče razbrati, se pa ta nedvomno nahaja med 70°C in 75°C).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neizpolnjevanje naročnikove tehnične zahteve po minimalni temperaturi vode za končno izpiranje. Najvišja temperatura vode, kot jo sledeč tehnični dokumentaciji, predloženi v okviru ponudbe izbranega ponudnika, omogoča z njegove strani ponujen stroj, namreč ne dosega v razpisni dokumentaciji določene minimalne temperature vode za končno izpiranje, in sicer tudi ob upoštevanju dopuščenega 10% odstopanja od razpisanih minimalnih vrednosti (skladno s katerim je za naročnika še sprejemljiva minimalna temperatura vode za končno izpiranje 76,5°C).

V zvezi z ugotovljenim neskladjem naročnik izpostavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izjavo proizvajalca Hobart z dne 21.1.2010, iz katere izhaja, da so proizvodi Hobart povsem individualno prilagodljivi, kar po naročnikovem mnenju pomeni, da bodo zadostili vsem njegovim potrebam.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predložene izjave, na katero se sklicuje naročnik, ne izhaja niti da izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponuja stroj, ki bi izpolnjeval zgoraj opredeljeno naročnikovo zahtevo po minimalni temperaturi vode za končno izpiranje, niti da se proizvajalec stroja zavezuje konkretno ponujeni stroj prilagoditi tako, da bo ustrezal naročnikovim zahtevam. Zgolj pavšalna izjava proizvajalca o tem, da je njihove stroje mogoče prilagoditi individualnim potrebam, dejstva da iz v ponudbi predloženega tehničnega prikaza stroja izhaja njegova neustreznost (v prikazanem delu) ne spreminja, tako pa tudi ne more vplivati na presojo primernosti ponudbe izbranega ponudnika. S tem v zvezi gre pripomniti, da bi drugačno stališče pomenilo, da bi lahko ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil vse tehnične neustreznosti ponujenih predmetov, ne glede na njihovo naravo, vselej sanirali s predložitvijo neke vrste generalnih izjav o tem, da bo ponujene predmete v fazi izvedbe javnega naročila mogoče ustrezno prilagoditi razpisanim tehničnim specifikacijam. Na ta način pa bi bile v celoti obidene določbe ZJN-2, ki se nanašajo na ugotavljanje primernosti ponudb v postopkih oddaje javnih naročil.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (neprimerna), naročnik pa jo je bil dolžan izločiti iz postopka. Ker tega ni storil, je ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja pa so utemeljene.

Ker je že na podlagi obravnave navedenih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, tako pa tudi utemeljenost zahteve drugega vlagatelja za razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na druge razloge v prid zatrjevani nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ni presojala; presoja teh navedb na položaj drugega vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, drugi vlagatelj pa za obravnavo teh navedb tako ne izkazuje več pravnega interesa.


Iz predstavljenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijskima zahtevkoma prvega vlagatelja z dne 14.1.2011 in drugega vlagatelja z dne 17.1.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji" št. 260-8/2010-40 z dne 3.1.2011.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastal z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, za takso za revizijski postopek, ter v višini 956,00 EUR, povečano za 20 % DDV, kot nagrado odvetniku za zastopanje.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski postopek v višini 2.500,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški takse za revizijski postopek, saj je taksa za konkretni revizijski postopek znašala 2.500,00 EUR, kot tudi ne presežka nad priznano nagrado odvetniku za revizijski postopek, saj priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.460,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa


Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale z revizijo:
- v višini 1.400,00 EUR, kot nagrado za revizijski postopek (zahtevek za revizijo)
- v višini 2.500,00 EUR za plačilo takse za revizijski postopek,
- v višini 20,00 EUR za materialne stroške (zahtevek za revizijo),
- v višini 942,40 EUR, kot nagrado za postopek s pritožbo,
- v višini 20,00 EUR za materialne stroške (postopek s pritožbo).

Na priglašeni nagradi in materialne stroške drugi vlagatelj uveljavlja še povečanje za 20 % DDV.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Drugi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski postopek v višini 2.500,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek (vključno s pritožbenim postopkom) v višini 1.200,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 1.440,00 EUR,
- izdatke (za materialne stroške) v (pavšalni) višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznano nagrado odvetniku in priznanimi izdatki (materialnimi stroški), saj gre pri postopku s pritožbo za del enovitega postopka nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila, priznano nagrado pa Državna revizijska komisija ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.964,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.






POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30.3.2011


mag. Maja Bilbija,
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici,
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana ,
- Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana,
- Tomaž Puc s.p., Hotedršica 82, Hotedršica,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.