Na vsebino
EN

018-040/2011 Energetika Celje, javno podjetje d.o.o.

Številka: 018-040/2011-7
Datum sprejema: 28. 3. 2011

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izgradnja povezovalnega vročevoda vzhodnega in zahodnega omrežja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika CM CELJE d.d., Lava 42, Celje in CT-TRADE d.o.o., Trnoveljska cesta 24, Celje, ki ju zastopa odvetnica Biserka Grmek, Ulica heroja Bračiča 22, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, zanj v njegovem imenu in za njegov račun Energetika Celje, javno podjetje d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.03.2011

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz Obvestila o odločitvi o oddaji naročila, št. E-JN-DO 02/2010, z dne 30.12.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.06.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 23.06.2010, pod št. objave JN 5390/2010.

Naročnik je z Obvestilom o odločitvi o oddaji naročila, z dne 30.12.2010, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 13.01.2011 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Kot poudarja vlagatelj, naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti, pač pa bi ga moral pozvati na dopolnitev, saj gre pri vseh pomanjkljivostih zgolj za formalne napake, ki jih je dopustno sanirati.

Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da za monterje elektrovarilnih spojk ni predložil certifikatov v zvezi z njihovo usposobljenostjo. Vlagatelj poudarja, da je predložil potrdilo proizvajalca spojk (Brugg Rohrsystem AG), s katerim je potrjena usposobljenost zaposlenih v podjetju CT-TRADE d.o.o., Celje. Vlagatelj v zvezi s tem še navaja, da so se izobraževali kadri in ne podjetje, kar pomeni, da je priznana kompetenca zaposlenim. Vlagatelj v zvezi s tem še zatrjuje, da naročnik tudi sicer tovrstnega potrdila sploh ni zahteval.

Vlagatelj še dodaja, da gre pri dokazilih b), č), d) in e), ki se nanašajo na kadrovsko sposobnost (točka VIII/d/1), za listine, ki jih izdajajo tuje institucije in so posledično podane v tujem jeziku. Ker naročnik ni zahteval, da morajo biti listine prevedene v slovenski jezik, še poudarja vlagatelj, bi ga moral naročnik pozvati, naj jih prevede. Prav tako, nadaljuje vlagatelj, bi ga moral naročnik tudi pozvati, naj dopolni točko c), saj so pri njej manjkale zgolj navedbe delovnih izkušenj.

Vlagatelj v nadaljevanju poudarja, da bi ga moral naročnik tudi v delu, ki se nanaša na poreklo ponujene opreme, pozvati k dopolnitvi ponudbe, saj so manjkale le navedbe držav proizvajalcev, pozvati pa bi ga moral tudi k prevodu teh listin.

Glede naročnikove ugotovitve o tem, da je referenca JZU UKC GRADINA navedena kot vročevod, na priloženi vezalni shemi pa kot toplovod, vlagatelj poudarja, da gre za tipkarsko napako. Glede na to, da je investitor potrdil, da gre za vročevod, še zatrjuje vlagatelj, bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ali pa naveden dvom odpraviti s preverjanjem sporne reference.

Vlagatelj še poudarja, da je pri referenci Izvedba vročevoda Slatina priložena samo ena vezalna shema iz razloga, ker so pri tej referenci vgrajene cevi obeh navedenih dimenzij. Vlagatelj še poudarja, da na vezalni shemi ni bilo zahtevano, da se navede dolžina trase in da je na vezalni shemi napisan drug naziv (kot je sicer naveden v tabeli f/1 REFER in na Izjavi o referenci), ker je skrajšan. Glede na to, da je investitor potrdil referenco za izvedbo vročevoda, je referenca ustrezna in bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe.

Vlagatelj nadalje navaja, da bi ga moral naročnik tudi glede listin, ki se nanašajo na toplotno izgubo, pozvati k prevodom.

Vlagatelj še zatrjuje, da je na obrazcu Obr. e/1 (Poreklo ponujene opreme) za ključne materiale navedel proizvajalce opreme. Vlagatelj tudi poudarja, da bi ga moral naročnik v zvezi z navedenimi listinami pozvati k prevodom.

Vlagatelj še navaja, da je certifikat DIN EN ISO 3834-2, ki se nanaša na družbo Montavar Metalna nova d.o.o., Maribor (ki ne nastopa v vlogi podizvajalca), v ponudbo priložen pomotoma ter zatrjuje, da bi ga moral naročnik v zvezi z ugotovljeno napako pozvati k pojasnilu.

Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot nepopolno, ponudbo izbranega ponudnika pa je obravnaval kot popolno, čeprav ima ponudba izbranega ponudnika številne in še večje pomanjkljivosti.

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik navedel štiri reference, in sicer: toplovod Slovenske Konjice, toplovod Žaga Loče, vročevod v okolici Sofije in vročevod v Sofiji. Vlagatelj zatrjuje, da prvi dve referenci ne ustrezata zahtevanim pogojem, ker se nanašata na toplovoda in ne na vročevoda, drugi dve referenci pa se nanašata na družbo Logstor A/S, ki je sicer dobavitelj ključne opreme za cevovode in spojke, vendar pa je izbrani ponudnik ni navedel niti kot partnerja niti kot podizvajalca. Vlagatelj poudarja, da izbrani ponudnik zahtevam v zvezi z referencami ni zadostil, navedene pomanjkljivosti pa tudi ni mogoče uvrstiti med formalne pomanjkljivosti. Vlagatelj še navaja, da se je naročnik v zvezi s tem oprl zgolj na odločitev Državne revizijske komisije in svoje odločitve ni obrazložil. Vlagatelj še dodaja, da tudi sicer Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali sta referenci toplovod Slovenske Konjice in toplovod Žaga Loče predloženi v skladu z naročnikovimi zahtevami, zato njena odločitev ne more biti podlaga za ugotovitev o tem, da sta sporni referenci ustrezni. Vlagatelj v zvezi s tem še poudarja, da je naročnik z izbiro izbranega ponudnika kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter izbere njegova ponudba. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi (5.000,00 EUR za sodno takso, 4.600,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka - tar. št. 3210 in DDV v višini 920,00 EUR - tar. št. 6002).

Naročnik je s sklepom, z dne 28.01.2011, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik uvodoma zatrjuje, da je v dosedanjem postopku že večkrat navedel razloge, zaradi katerih je bilo potrebno vlagateljevo ponudbo spoznati kot nepopolno, prav tako pa je večkrat tudi poudaril, da ponudnikov ni pozival k odpravi formalnih nepopolnosti, saj bi jim na ta način povzročil zgolj nepotrebne obveznosti in dodatne stroške. Naročnik navaja, da je natančno navedel tiste napake v vlagateljevi ponudbi, ki pomenijo zgolj formalne pomanjkljivosti in bi jih bilo mogoče odpraviti, hkrati pa je navedel tudi vse tiste nepravilnosti, ki jih ni več mogoče sanirati. Z navedenimi ugotovitvami, poudarja naročnik, je bil vlagatelj seznanjen tako z izpodbijano odločitvijo kot tudi s predhodno odločitvijo, z dne 30.12.2010.

Naročnik navaja, da vlagatelj za monterje elektrovarilnih spojk ni predložil certifikatov od proizvajalcev glede njihove usposobljenosti, kar predstavlja enega izmed razlogov za nepopolnost njegove ponudbe. Naročnik se strinja z vlagateljem, da so se šolali kadri in ne podjetje, pri čemer poudarja, da je s tem potrdilom priznana kompetenca zgolj tistim kadrom, ki so se dejansko izobraževali. Naročnik pa se ne strinja, da tovrstnih potrdil ni zahteval in v zvezi s tem poudarja, da je navedeno zahtevo zapisal v točko VII/d/1 razpisne dokumentacije. Naročnik se tudi sprašuje, zakaj vlagatelj zahtevanih certifikatov ni predložil, če zatrjuje, da jih ima.

Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bi morala biti vsa dokazila predložena v slovenskem jeziku.

V zvezi s poreklom opreme oziroma v zvezi z manjkajočimi navedbami držav, se naročnik strinja z vlagateljem v tem, da gre zgolj za formalno nepopolnost.

Naročnik povzema zahteve, ki jih je v zvezi z referencami navedel v razpisni dokumentaciji in navaja, da je vlagatelja ponudba v tem segmentu nepopolna. Kot ugotavlja naročnik, je vlagatelj v tabeli f/1 REFER in v Izjavi o referenci objekt JZU UKC GRADINA navedel kot vročevod, v priloženi vezalni shemi pa je naveden kot toplovod. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj napako priznal, kar pomeni, da se zaveda, da je njegova ponudba v spornem delu nepopolna. Naročnik poudarja, da je vsak ponudnik dolžan pripraviti ponudbo z ustrezno mero skrbnosti, neskrbnost ponudnikov, katere posledica je neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, pa se vselej (razen če gre za formalno pomanjkljivost), sankcionira z izločitvijo takšne ponudbe.

Naročnik še zatrjuje, da sta v tabeli f/1 REFER navedeni dve referenci z nazivom "Izvedba vročevoda Slatina", in sicer prva v dolžini 360 metrov (DN 250/450) in druga v dolžini 384 metrov (DN 300/500), priložena pa je samo ena vezalna shema, kjer ni navedena dolžina trase. Naziv vezalne sheme, ki glasi OpÄ"ina Tuzla Vrelovodni ogrenak za snabdijevanje toplinskom energijom djela MZ Tušanj, Vezalna shema trase vrelovodnog ogranka od objekta Tisa U T.1 do K 1A5.1 UT.8, list broj 02, ni enak nazivu objekta, ki je vpisan v referenčni obrazec. Tudi v Izjavi o referenci je naveden naziv objekta Izvedba vročevoda Slatina.

Naročnik navaja, da bi morala biti tudi listina, ki se nanaša na toplotne izgube, predložena v slovenskem jeziku.

Naročnik vztraja tudi pri ugotovitvi, da so dobavitelji blaga podizvajalci in da vlagatelj za vse dobavitelje, ki jih je navedel v Obr.e/1 (Poreklo ponujene opreme), ni predložil ustrezne dokumentacije, ki je bila zahtevana za podizvajalce. Ker gre pri tem za ključno opremo, poudarja naročnik, je vlagateljeva ponudba nepopolna.

V zvezi s predloženim certifikatom DIN EN ISO, ki se glasi na ime Montavar Metalna nova d.o.o., Maribor, naročnik navaja, da za navedeno podjetje ni predložena dokumentacija, ki se zahteva za podizvajalce. Navedeno dejstvo, poudarja naročnik, je zadosten razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj ni mogel vedeti, da se je sporni dokument v vlagateljevi ponudbi znašel pomotoma. Očitno je, poudarja naročnik, da vlagatelj ponudbe ni pripravil s potrebno skrbnostjo.

Naročnik še navaja, da ima vlagatelj aktivno legitimacijo tudi v delu, ki se nanaša na presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, vendar zgolj v delu, ki se nanaša na istovrstne kršitve. Ker je bila vlagateljeva ponudba izločena iz petih razlogov, ponudba izbranega ponudnika pa naj bi bila po vlagateljevih navedbah nepopolna zgolj zaradi neustreznih referenc, še poudarja naročnik, pa niti morebitna ugotovljena nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ne more več vplivati na vlagateljev pravni položaj.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.02.2011, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 10.02.2011, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 17.02.2011 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Naročnik je dne 22.02.2011 Državno revizijsko komisijo obvestil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, da pa se verjetno nahaja v odstopljeni dokumentaciji. Naročnik je še pojasnil, da je vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo prejel dne 04.02.2011, iz česar gre po njegovem mnenju sklepati, da je bil naveden dokument oddan na pošto dne 03.02.2011.

Državna revizijska komisija je dne 08.03.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi že enkrat odločala, in sicer je s sklepom, št. 018-300/2010-7, z dne 29.11.2010, ugodila zahtevku za revizijo, ki ga je vložil (v tem postopku) izbrani ponudnik ter razveljavila naročnikovo odločitev o izločitvi vseh ponudb, z oznako E-JN-DO 02/2010, z dne 15.09.2010. V obrazložitvi svoje takratne odločitve je Državna revizijska komisija navedla tekom revizijskega postopka ugotovljeno dejansko stanje ter opisala dejanske in pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna in popolna (v smislu 17. in 20. točke 2. člena ZJNVETPS) oziroma, da gre pri ugotovljenih pomanjkljivostih v njegovi ponudbi za takšne napake, v zvezi s katerimi bi ga moral naročnik, v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS, pozvati k dopolnitvam. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna v delu, ki se nanaša na reference in da je naročnik z izbiro izbranega ponudnika kršil načelo enakopravnosti.

Naročnik je v VIII. točki (Pogoji za priznanje sposobnosti) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim zapisal:

"Naročnik bo priznal sposobnost gospodarskim subjektom/ponudnikom na osnovi izpolnjevanja vseh zahtevanih pogojev (zahteva velja smiselno in v skladu z zahtevami za samostojnega ponudnika, vodilnega ponudnika in partnerja oz. partnerje v primeru skupne ponudbe in za podizvajalca oz. podizvajalce, ki morajo biti obvezno navedeni)."

Dalje je naročnik, in sicer v točki f (Reference) Pogojev za priznanje sposobnosti, zapisal:

"Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih - v letih 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 najmanj dve (02) s strani investitorja potrjeni referenci za izvedene vročevode s premerom DN 250 ali več in minimalne dolžine trase 300 m, z aktivnim nordijskim sistemom kontrole važnosti na osnovi detekcije in z določitvijo lokacije napak. Ta pogoj mora ponudnik dokazovati z dokumentacijo o dolžini trase, dimenziji cevovoda, načinu kontrole vlažnosti z določitvijo lokacije napak z vezalno shemo sistema in s podatki o vgrajenih armaturah, vse potrjeno od investitorja.
Upoštevajo se reference vseh ponudnikov v skupni ponudbi, kot tudi podizvajalcev."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tudi obrazec f/1/REFER, v katerega so morali ponudniki vpisati naziv objekta (z opisom objekta glede na zahteve o referencah), lokacijo, dolžino trase, premer cevovoda, leto izvedbe in investitorja. Naročnik je v obrazcu ponudnike ponovno opozoril, "da se navedejo reference za izgradnjo vročevodov s premerom DN 250 ali več in minimalne dolžine trase 300 m z aktivnim nordijskim sistemom kontrole vlažnosti na osnovi detekcije in z določitvijo lokacije napak in ponovno zapisal, da mora ponudnik naveden pogoj dokazovati z dokumentacijo o dolžini trase, dimenziji cevovoda, načinu kontrole vlažnosti z določitvijo lokacije napak z vezalno shemo sistema in s podatki o vgrajenih armaturah, kar mora biti vse potrjeno od investitorja".

Iz citiranega pogoja izhaja, da je naročnik v zvezi z referencami postavil več zahtev in da je v dokaz izvedenih referenčnih objektov zahteval od ponudnikov, da navedejo podatke o dolžini trase, dimenziji cevovoda, vgrajenih armaturah, načinu kontrole vlažnosti z določitvijo lokacije napak in da predložijo vezalno shemo sistema. Vse navedene podatke oziroma dokumente je moral potrditi investitor referenčnih del.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ponudbeni obrazec vpisal več referenčnih del, vendar le trije izmed njih ustrezajo naročnikovim zahtevam v zvezi z zahtevano dolžino trase (v minimalni dolžini 300 m) - to je referenca, ki je vpisana pod zaporedno številko 1 obrazca f/1/REFER (Izvedba vročevoda za objekt "JZU UKC GRADINA") in dve referenci z enakima nazivoma, ki sta vpisani pod zaporedni številki 5 in 6 obrazca f/1/REFER ("Izvedba vročevoda Slatina"), in sicer prva v dolžini 360 m (strojne instalacije DN 250/450 mm - nordijski sistem) in druga v dolžini 384 m (strojne instalacije DN 300/500 mm - nordijski sistem). Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka.

Obe referenci "Izvedba vročevoda Slatina" se nanašata na izvedbi vročevoda, vlagatelj je pri obeh referenčnih objektih izpolnil tudi naročnikovo zahtevo glede dolžine trase in dimenzije cevovodov, oba referenčna objekta sta bila zgrajena znotraj zahtevanega obdobja in izpolnjujeta tudi naročnikovo zahtevo v zvezi z nordijskim sistemom kontrole vlažnosti. Vse navedene podatke je potrdil investitor referenčnih del - to je "Centralno grijanje Tuzla".

Vlagateljeva ponudba je bila izločena kot nepravilna in nepopolna (med drugim tudi) iz razloga, ker za vsakega izmed obeh referenčnih objektov ni predložil svoje vezalne sheme ter zlasti zato, ker iz predložene vezalne sheme ne izhaja, da se nanaša na (t)ista objekta, ki sta vpisana v obrazec f/1/REFER in v obe, s strani investitorja potrjeni Izjavi o referenci.

Sporni referenci torej ne izpolnjujeta dveh naročnikovih zahtev, in sicer vlagatelj ni predložil dveh vezalnih shem (pač pa za obe referenci le eno vezalno shemo), predvsem pa iz predložene sheme ni razvidno, da se nanaša na referenčna objekta, ki sta vpisana v referenčni obrazec f/1/REFER in ki ju je, v obeh Izjavah o referenci, potrdil tudi investitor referenčnih del. Četudi bi sprejeli vlagateljevo zatrjevanje, "da je priložena zgolj ena vezalna shema iz razloga ker so pri teh referencah vgrajene cevi obeh navedenih dimenzij" (kar nenazadnje izhaja tudi iz predložene sheme), pa navedeno ne spremeni dejstva, da iz vezalne sheme ni mogoče ugotoviti, da se nanaša na ponujena referenčna objekta. Iz obeh nazivov objekta, ki sta vpisana v obrazec f/1/REFER in v Izjavi o referenci namreč izhaja, da gre za objekta "Izvedba vročevoda Slatina" investitorja "Centralno grijanje Tuzla", iz predložena vezalne sheme pa je razvidno, da se nanaša na "Vrelovodni ogrenak za snadbijevanje toplinskom energijom djela MZ Tušanj" oziroma na "Vezalno shemo trase vrelovodnog ogranka od objekta Tisa U T.1 do K.1.A5.1 U T.8" investitorja "OpÄ"ina Tuzla".

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da iz navedenih podatkov ni mogoče ugotoviti, da gre za isti objekt. Predloženi dokumenti se namreč ne ujemajo niti glede naziva niti glede investitorja. Da gre za isti objekt pa ravno tako ni mogoče ugotoviti iz nobenih drugih podatkov, ki izhajajo iz zgoraj navedenih listin. Zgolj iz razloga, ker sta v vezalni shemi navedeni obe dimenziji cevi (kot izhajata tudi iz referenčnih potrdil), pa ni mogoče sklepati, da se slednja nanaša na objekt(a) iz referenčnih potrdil.

Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili četrte in pete alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganih dokazih - zavezuje ga, da v revizijskem zahtevku navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o teh dejstvih ponudi tudi ustrezne dokaze.

Vlagatelj v tem delu revizijskega zahtevka ni ponudil dokazov, s katerimi bi bilo mogoče njegove trditve v revizijskem postopku tudi preizkusiti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih podatkov oziroma ni predložil nobenih dokazil, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da gre za isti objekt oziroma za kakršnokoli povezavo med obema objektoma. Vlagatelj ravno tako tudi ni pojasnil, zakaj sta v predloženih dokumentih navedena dva različna investitorja. Ker iz vlagateljevega zahtevka torej ni mogoče ugotoviti, da gre v spornem segmentu zgolj za formalno pomanjkljivost njegove ponudbe (ki bi jo bilo sicer dopustno sanirati v smislu 82. člena ZJNVETPS), Državna revizijska komisija njegovemu očitku ni mogla slediti. Vlagatelj je v zvezi s tem namreč zgolj pavšalno navedel, "da je na vezalni shemi napisal drug naziv, kot je sicer naveden v tabeli f/1 REFER in v Izjavi o referencah, ker je skrajšan". Ker pa sta naziva objektov v predloženih listinah različna in ker se poleg tega razlikujeta tudi investitorja, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu zatrjevanju, da gre v obravnavanemu za krajšo in daljšo različico naziva istega objekta oziroma zgolj za formalno pomanjkljivost njegove ponudbe.

Ob upoštevanju navedenega, je Državna revizijska komisija na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena in vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljene.

Ker iz določil razpisne dokumentacije v točki f (reference) Pogojev za priznanje sposobnosti izhaja zahteva po izkazu izvedbe vsaj dveh ustreznih referenčnih del, Državna revizijska komisija pa je že zavrnila zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na dve referenčni deli, revizijskih navedb, ki se nanašajo na tretji referenčni posel "Izvedba vročevoda za objekt JZU UKC GRADINA" ni meritorno obravnavala. Obravnava teh navedb namreč ne bi več mogla vplivati na drugačno presojo vlagateljeve ponudbe in na utemeljenost njegovega revizijskega zahtevka v delu, ki se nanaša na (ne)pravilnost in (ne)popolnost njegove ponudbe. Iz enakega razloga tudi ni obravnavala vlagateljevih ostali očitkov, ki se nanašajo na ostale pomanjkljivosti v njegovi ponudb. Takšna odločitev je sprejeta tudi ob upoštevanju načela hitrosti kot enega izmed temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je tudi ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna v delu, ki se nanaša na predložene reference ter navaja, da gre za istovrstne kršitve kot so bile ugotovljene tudi v njegovi ponudbi. Vlagatelj v zvezi s tem še zatrjuje, da ga je naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom, obravnaval neenakopravno.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju, ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov, obravnavala tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna zato, ker je dva referenčna objekta izvedla družba, ki ni navedena niti kot partner niti kot podizvajalec izbranega ponudnika, preostala dva referenčna objekta pa se nanašata na izgradnjo toplovoda (in ne vročevoda).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v referenčni obrazec f/1/REFER vpisal štiri referenčne objekte, in sicer: 1. "Toplovod Slovenske Konjice", 2. "Toplovod Žaga Loče", 3. "Vročevod v okolici Sofije" in 4. "Vročevod v Sofiji".

Za dva izmed ponujenih referenčnih objektov, in sicer za "Vročevod v okolici Sofije" in za "Vročevod v Sofiji", je Državna revizijska komisija že v svoji predhodni odločitvi (št. 018-300/2010, z dne 29.11.2010) zapisala, da ne ustrezata naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi svoje predhodne odločitve zapisala, da je naročnik v razpisni dokumentaciji napovedal, da bo upošteval tudi reference partnerjev v skupni ponudbi in reference podizvajalcev. Naročnik je torej dovolil ponudnikom, da se sklicujejo na reference drugih gospodarskih subjektov, ponudniki pa so morali v tem primeru te gospodarske subjekte (bodisi kot partnerje ali kot podizvajalce) v ponudbi tudi navesti in za njih predložiti vso dokumentacijo, ki jo je v zvezi s partnerji oziroma podizvajalci zahteval naročnik. Ker se referenci "Vročevod v okolici Sofije" in "Vročevod v Sofiji" nanašata na družbo Logstor A/S (kot zatrjuje vlagatelj, naj bi bila navedena družba "dobavitelj ključne opreme za cevovode in spojke"), ki je izbrani ponudnik ni navedel niti kot svojega partnerja niti kot svojega podizvajalca, ponudba izbranega ponudnika ni predložena v skladu z naročnikovimi izrecnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročnik v predhodni Odločitvi o izločitvi vseh ponudb št. E-JN-DO 02/2010, z dne 15.09.2010, preostalih dveh referenc izbranega ponudnika ni označil za nepravilni in nepopolni, oziroma je njuno nepravilnost in nepopolnost ugotovil šele v sklepu, s katerim je odločil o predhodno vloženem zahtevku za revizijo (ki ga je vložil v tem postopku izbrani ponudnik). Državna revizijska komisija se je tako (ob upoštevanju ustaljene prakse) omejila le na presojo tistih nepravilnosti ponudbe takratnega vlagatelja (v tem postopku ponudbe izbranega ponudnika), ki so mu bile znane do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in zoper katere je tudi ugovarjal (torej na ustreznost referenc "Vročevod v okolici Sofije" in "Vročevod v Sofiji" družbe Logstor A/S). Državna revizijska komisija torej v predhodnem revizijskem postopku ni ugotavljala, ali je ponudba tedanjega vlagatelja (v tem postopku ponudba izbranega ponudnika) pravilna in popolna tudi v delu, ki se nanaša na referenci "Toplovod Slovenske Konjice" in "Toplovod Žaga Loče".

Ker pa vlagatelj v obravnavanem primeru zatrjuje, da nobena izmed štirih referenc izbranega ponudnika ne ustreza naročnikovim zahtevam, je Državna revizijska v tem revizijskem postopku preverila tudi obe ostali referenci oziroma referenci, ki se nanašata na objekt "Toplovod Slovenske Konjice" in na objekt "Toplovod Žaga Loče".

Eden izmed pogojev, ki se nanaša na reference in izhaja iz zgoraj citiranih navodil, je tudi naročnikova zahteva v skladu s katero so se morali ponujeni referenčni objekti nanašati izključno na izvedbo vročevodov.

Ker se obe (ostali) sporni referenci izbranega ponudnika (referenci "Toplovod Slovenske Konjice" in "Toplovod Žaga Loče"), kot pravilno opozarja vlagatelj, nanašata na izgradnjo toplovodov, ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot pravilne in popolne.

Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev vplačane revizijske takse v višini 5.000,00 EUR, 4.600,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka (tar. št. 3210) in 20 % DDV, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.03.2011

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje
- Energetika Celje, javno podjetje d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, Celje
- MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje
- odvetnica Biserka Grmek, Ulica heroja Bračiča 22, Maribor
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran