018-048/2011 Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Številka: 018-48/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in sprem.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba študije "Prednosti prometnih koridorjev, ki potekajo preko Slovenije glede na konkurenčne koridorje" v okviru OP ROPI", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Prometni inštitut d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Andrej Kac, Partizanska 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Dunajska 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.03.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 27.01.2011, se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva po povračilu stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo

Obrazložitev

Naročnik je dne 22.10.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 17.11.2010, pod objavo št. JN 11148/2010.

Dne 14.01.2011 je naročnik izdal Odločitev o oddaji javnega naročila in kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika JV PNZ d.o.o. & DDC d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 21.01.2011 podal vlogo za vpogled v razpisno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je vlagatelj opravil dne 26.01.2011.


Vlagatelj je z vlogo, z dne 27.01.2011 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna ponudba, tako zaradi formalnih, kakor tudi zaradi vsebinskih pomanjkljivosti. V ponudbi izbranega ponudnika niso v originalu, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, priložena dokazila in sicer potrdilo banke Unicredit d.d., potrdilo banke Raiffeisen bank d.d. in referenca predložena za partnerja DDC d.o.o. - referenca Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p. Vlagatelj še navaja, da referenca Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p. ni ustrezno prevedena, zato je ponudba izbranega ponudnika tudi iz tega razloga nepopolna ponudba. Izbrani ponudnik (ponudnik PNZ d.o.o.) tudi ni pravilno izpolnil obrazca 2, ki je sestavni del ponudbe, saj na obrazcu ni označeno, ali bo javno naročilo izvedel s podizvajalci, enako pomanjkljivost pa je vlagatelj ugotovil tudi na obrazcu izpolnjenega s strani DDC d.o.o., pri čemer na tem obrazcu ni zapisan datum, zato ni jasno, kdaj je bil izpolnjen. Nadalje vlagatelj navaja, da reference, ki jo je izdala Mestna občina Ljubljana ni podpisal zakoniti zastopnik - župan, temveč je bila referenca podpisana s strani načelnika mestne uprave, ki pa ni zakoniti zastopnik Mestne občine Ljubljana.
Po mnenju vlagatelja je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker v ponudbi ni predloženo pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence. Tudi pooblastilo, ki je bilo PNZ d.o.o. podeljeno v okviru pogodbe o skupnem nastopu, ne vsebuje posebnega pooblastila direktorja DDC d.o.o. za podpis izjave oziroma pridobitev podatkov iz kazenske evidence.
Kot pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik študijo skrčil, kar je razvidno tudi iz korespondence med predstavnikom naročnika in predstavnikom izbranega ponudnika, ki se nahaja v spisu o predmetnem javnem naročilu. Med vhodnimi študijami je naveden projekt TRANSTOOLS, JRC, Tetra plan A/S & Partners iz leta 2009, ki pa po mnenju vlagatelja zajema bistveno večje območje, ko je potrebno pri konkretni izdelavi, zato ni podana evropska primerljivost rezultatov, saj so rezultati zaradi majhnega območja Slovenije in posledično generalizacije popačeni in netočni. Po vlagateljevih navedbah je sporna tudi študija "intergralni prometni model Slovenije", ki je samo delovno gradivo in še ni revidirana, zato posledično ne more biti uporabljena kot podlaga za izvedbo ponujene študije.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 14.01.2011, in priglaša povračilo stroškov, nastalih s postopkom revizije.

Naročnik je dne 04.02.2011 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, ki ga je zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik pojasnjuje, da je po preteku roka za dopolnitev ponudb preveril avtentičnost dokumentov, ki so bili v ponudbi izbranega ponudnika priloženi v kopijah in s tem ovrgel dvom o njihovi neresničnosti. Naročnik na podlagi 16. člena ZRPJN ugotavlja, da dejstvo, da so bile v ponudbi izbranega ponudnika priložene kopije, v ničemer ne vpliva na odločitev o oddaji javnega naročila. Glede reference izdane v srbskem jeziku - Referenca Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p. naročnik navaja, da je izbrani ponudnik priložil še dve ustrezni referenci, s čimer je izpolnil naročnikovo zahtevo po predložitvi referenc. Naročnik zavrača tudi navedbo vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker na obrazcu Obr-2 ni označeno, ali bo ponudnik nastopil s podizvajalci. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik na drugi strani obrazca označil, da bo javno naročilo izvedeno v okviru skupine gospodarskih subjektov, kar posledično pomeni, da ne more biti izvedeno s podizvajalci. Glede pomanjkljivosti datuma na obrazcu Obr-2, ki ga je izpolnil ponudnik DDC d.o.o. naročnik navaja, da le-ta ni potreben, saj je na obrazcu navedba "glej pod PNZ (vodilni partner)", s čimer se smatra, da je datum identičen kot na obrazcu podjetja JV PNZ d.o.o.
Po mnenju naročnika je referenca Mestne občine Ljubljana podpisana s strani ustrezne osebe, to je načelnika Oddelka za urejanje prostora, saj podana referenca spada v pristojnost dotičnega oddelka Mestne občine Ljubljana. Kot zmotno naročnik ocenjuje navedbo vlagatelja, da v ponudbi ni priloženega obrazca 5, ki jo je podpisala ista oseba, kot je podpisala pogodbo o skupnem nastopu.
V zvezi z vsebinsko neustreznostjo ponujene študije izbranega ponudnika naročnik navaja, da je predlog za izvedbo študije vsebinsko nekoliko ožji, vendar po mnenju naročnika in dveh zunanjih svetovalcev, ki sta strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami na predmetnem področju, popolnoma ustrezen in skladen z razpisnimi zahtevami. Naročnik še dodaja, da je v elektronskem pozivu izbranemu ponudniku izrazil dvom o neobičajno nizki ceni in ne dvom glede vsebine predloga izvedbe študije. Po mnenju naročnika je orodje TRANSTOOLS, JRC, Tetra plan A/S & Partners ustrezno, saj to orodje uporablja Evropska komisija za oceno prometnih tokov, s čimer bo omogočena boljša primerljivost podatkov s podatki na ravni EU, ob tem pa je izbrani ponudnik navedel, da bo upošteval specifike Slovenije.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 11.03.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, prejetega dne 15.02.2010, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, z dne 24.02.2011, pozvala na pojasnilo, v čem je ponujena študija izbranega ponudnika vsebinsko nekoliko ožja glede na zahteve razpisne dokumentacije (19. člen razpisne dokumentacijo) oziroma zakaj naročnik ocenjuje, da orodje TRANSTOOLS jrc. Tetra plan A/S & Partners ustreza zahtevam podanim v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je dne 04.03.2011 prejela naročnikovo pojasnilo, v katerem naročnik pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni v ponudbi z ničemer izkazal, da bo njegova študija vsebinsko nekoliko ožja glede na zahteve iz 19. člena razpisne dokumentacije. V ponudbi je izbrani ponudnik zapisal, da bo pri izvedbi obravnaval vse načine transporta, ki jih imamo v Sloveniji in jih primerjal s podobnimi v sosednjih državah, s tem, da se bo v večji meri osredotočil na železniški promet. O "nekoliko ožji študiji" je bilo govora šele v pozivu naročnika po 49. členu ZJN-2 glede vrednostne utemeljitve višine ponudbene cene. Izbrani ponudnik je pojasnil, da obstajata dva prometna modela, in sicer evropski TRANSTOOLS jrc. Tetra plan A/S & Partners in slovenski PRIMOS, ki ga izdeluje PNZ d.o.o. Za celovito analizo bi bilo potrebno integrirati oba modela, vendar tega v predvidenem roku za izdelavo študije ni možno narediti, zato bo v študiji uporabljen samo evropski model, ki slovenske specifike upošteva v tolikšni meri, kot to dopušča evropska raven obdelave. V pojasnilu naročnik navaja, da je bil z odgovorom izbranega ponudnika zadovoljen, saj je zagotovljeno:
- da bodo pri pripravi študije upoštevane slovenske specifike, kolikor je to nujno za dosego zahtevanih ciljev,
- zagotovljena bo evropska primerljivost podatkov,
- na podlagi študije bodo dane določene rešitve za Slovenijo na podlagi evropskih meril,
- pridobljeni podatki bodo "razumljivi" evropskim sogovornikom, saj bodo narejeni na istem skupnem imenovalcu, kot njihovi podatki, zaradi česar bo teža argumentov zagotovo večja, kot če bi izhajali izključno ali predvsem iz lokalnih posebnosti Slovenije.

Naročnik je še navedel, da je v ponujeni študiji večji poudarek na železniškem prometu, kar je glede na evropske politične usmeritve tudi zaželeno, ostale vrste transporta pa vsaj v kolikor je to nujno potrebno za dosego namena in cilje študije (kar je iz ponudbe razvidno, saj bo orodje PRIMOS vključeno tam, kjer bo to potrebno ter, da orodje vključuje vse prometne sisteme, torej železniški, letalski, cestni in pomorski sistem).

Pred meritorno presojo revizijskih navedb Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je izbrani ponudnik skupina gospodarskih subjektov, to je ponudnik JV PNZ d.o.o., Vojkova ulica 65, Ljubljana in ponudnik DDC d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana. Iz pogodbe o sodelovanju za predmetno javno naročilo, z dne 13.12.2010, izhaja, da je vodilni partner v skupni ponudbi PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., katerega zakoniti zastopnik je Viljem Celcer, univ. dipl. inž. grad. Zakoniti zastopnik DDC d.o.o. pa je glavni direktor DDC d.o.o., Ljubo Žnidar, dipl. inž. grad.

Državna revizijska komisija je sprva presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna ponudba in ne sledi zahtevam razpisne dokumentacije, saj je izbrani ponudnik v ponudbi predložil potrdila in dokazila, ki niso v originalu.

Iz razpisne dokumentacije je razvidna zahteva naročnika, določena v 15. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), ki se med drugim glasi: " Potrdila in druga dokazila iz 14. člena teh navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe morajo biti verodostojna in v originalu.".
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik za izkazovanje ekonomsko-finančne sposobnosti (določeno v 1. točki poglavja Ekonomsko-finančna sposobnost iz 14. člena Navodil) priložil potrdilo o plačilni sposobnosti izdane s strani Unicredit Banke Slovenija d.d., z dne 3.12.2010. Iz potrdila, ki je sicer ožigosano in podpisano s strani pooblaščene osebe Unicredit banke Slovenija d.d., je razvidno, da potrdilo ni priloženo v originalu, pač pa je v ponudbi priložen optično preslikan izvod dokumenta.
Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi potrdilo o plačilni sposobnosti, z dne 03.12.2010, izdano s strani Raiffeisen bank d.d., v ponudbi ni priloženo v originalu, pač pa v optično preslikanem izvodu dokumenta.
Po vpogledu v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik dne 09.02.2011 pridobil originalni bančni potrdili o plačilni sposobnosti, ki se nahajata v spisu o predmetni zadevi.
V tem konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da bančni potrdili o plačilni sposobnosti sicer nista priloženi v originalu, vendar je potrebno ugotoviti, dejstvo, da sta v ponudbi priloženi bančni potrdili v optično preslikanem dokumentu in ne v originalu, v predmetni zadevi ne predstavlja formalne nepopolnosti, ki bi jo bilo potrebno z uporabo 78. člena ZJN-2 odpraviti oziroma nepopolnosti, bi lahko vplivala na pravni status izbrane ponudbe. Namreč, skladno z določilom 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila formalno nepopolna ponudba. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik že ob oddaji svoje ponudbe izkazoval ekonomsko-finančno sposobnost, saj je v ponudbi priložil bančni potrdili o plačilni sposobnosti, priloženi v optično preslikanem izvodu dokumenta ter, da se v spisu o predmetni zadevi nahajata originalni bančni potrdili o plačilni sposobnosti. Nadalje Državna revizijska komisija v predmetni zadevi ugotavlja, da odsotnost originalnih bančnih potrdil v izbrani ponudbi v ničemer ne odkazuje na morebitno vsebinsko nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (niti vlagatelj tega ne zatrjuje), niti ne predstavlja pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merilo. Zaradi ugotovljenega je potrebno v konkretnem revizijskem postopku zaključiti, da v ponudbi izbranega ponudnika priloženi bančni potrdili o plačilni sposobnosti res predstavljata formalno nepopolnost, ki pa jo je potrebno, glede na ugotovljeno dejansko stanje, oceniti kot nebistveno nepopolnost. Državna revizijska komisija zaključuje, da obravnavani revizijski navedbi utemeljenosti ni mogoče priznati.

Nadalje je Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik priložil referenco o izvedbi "Prometnega master plan Beograd" (v srbskem jeziku: Saobračajni master plan Beograd), izdanega s strani Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p., ki je priložena v fotokopiji.

Naročnik je v 1. točki poglavja Tehnične sposobnosti ponudnika iz 14. točke Navodil določil: "Da je ponudnik v zadnjih treh letih, kot nosilec izvedbe storitve, primerljive predmetnemu javnemu naročilu, uspešno izvedel vsaj:
â"˘ dve referenčni storitvi s področja študij projektov ali programov na področju prometa.
Dokazilo: Referenčni list in referenčno potrdilo (Obr-7a in Obr 7b)".
Za izkazovanje tehnične sposobnosti so morali ponudniki v ponudbi predložiti dve referenci, ki se nanašata na storitev s področja študij projektov ali programov na področju prometa. Izpostaviti gre, da je naročnik glede nastopa skupine gospodarskih subjektov določil le, da v primeru, da skupina ponudnikov predloži skupno ponudbo, mora ta skupina ponudnikov predložiti še ustrezni akt o skupni izvedbi naročila. Iz nobenega dela razpisne dokumentacije pa ne izhaja, da mora reference izkazovati vsak ponudnik, ki nastopa v skupni ponudbi, posebej. Tudi določilo tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 (tehnična in/ali kadrovska sposobnost) dopušča, da se v primeru, ko v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov skupaj, posamezni subjekt lahko sklicuje na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov. Upoštevajoč določilo 45. člena ZJN-2 in dejstvo, da naročnik v Navodilih ni zapisal, da mora vsak ponudnik (ki sodeluje v skupini ponudnikov) zase izpolnjevati zahtevo po izkazovanju tehnične sposobnosti, Državna revizijska komisija zaključuje, da so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudniki, ki so oddali skupno ponudbo, izkazovanje tehnične sposobnosti izkazali že s tem, ko eden izmed nastopajočih ponudnikov (ali skupno) izkazuje izpolnjevanje tehnične sposobnosti.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ponudnik v ponudbi izbranega ponudnika DDC d.o.o. za izkazovanje tehnične usposobljenosti predložil štiri reference, in sicer:
- "Prometni master plan Beograd", izdana s strani Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p.
- "študija variant razvoja JŽI in druge železniške infrastrukture na območju Ljubljanskega železniškega vozlišča", izdana s strani Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Maribor
- "študija izvedljivosti nove proge Beltinci-Lendava", izdana s strani Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Maribor
- "Analiza izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS", izdana s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste.
Tudi ponudnik PNZ d.o.o., ki je nastopa v skupni ponudbi izbranega ponudnika je predložil dve referenci in sicer:
- "študija širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in avtocestnih priključnih krakov", izdana s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste
- "Novelacija 4-stopenjskega prometnega modela Ljubljane za leto 2008", izdano s strani Mestne občine Ljubljana.

Glede na vsebino razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da izbrani ponudnik izkazuje izpolnjevanje tehnične sposobnosti (že) s (skupno) predložitvijo dveh ustreznih referenc. Izbrani ponudnik pa je v ponudbi za izkazovanje tehnične usposobljenosti predložil šest referenc. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija ustreznost dveh referenc (referenco izdano s strani Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p. in referenco izdano s strani Mestne občine Ljubljana, kar bo Državna revizijska komisija obravnavala v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) kot nesporne ostajajo štiri reference. Vlagatelj oporeka ustreznost (le) dvema referencama, zato se Državna revizijska komisija ni spustila v meritorno presojo revizijske navedbe, da referenca izdana s strani Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p. ni predložena v originalu, saj tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti revizijske navedbe ne more vplivati na izkazovanje tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika. Iz enakega razloga se Državna revizijska komisija ni opredeljevala tudi do revizijske navedbe vlagatelja, da referenca, izdana s strani Direkcije za graÄ"evinsko zemljište i izgradnju Beograda j.p., ni prevedena v slovenski jezik in s tem ne sledi zahtevi razpisne dokumentacije saj, kot že zapisano, tudi morebitna ugotovitev o neustreznosti sporne reference nima vpliva na izkazovanje tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi navedbo vlagatelja povezano z neustreznostjo reference, izdane s strani Mestne občine Ljubljana, saj reference ni podpisal zakoniti zastopnik, župan Mestne občine Ljubljana. Kot že ugotovljeno, je naročnik zahteval predložitev dveh referenc, izbrani ponudnik je v ponudbi predložil šest referenc, zato se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do navedbe vlagatelja, glede domnevne neustreznosti reference PNZ d.o.o. izdane s strani Mestne občine Ljubljana, kajti tudi v primeru, da bi se izkazalo, da je izpodbijana referenca neustrezna, v ponudbi izbranega ponudnika ostajajo štiri reference, katerih ustreznosti vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval.

Ne da bi vplivalo na odločitev Državna revizijske komisije je potrebno ugotoviti, da iz Navodil in obrazca Obr-7b (Referenčno potrdilo) ni razvidna zahteva, da referenco potrdi zakoniti zastopnik, saj je v obrazcu Obr- 7b med drugim zapisano:
"Naročnik:â??â??â??â??â??.
Podpisnik:â??â??â??â??â??..
Ime in priimek: â??â??..
Funkcija:â??â??â??â??â??.".
Iz formulacije obrazca Obr-7b (Referenčno potrdilo) izhaja, da je naročnik dopustil podpis reference osebam, ki so merodajne za izdajo reference, zato je naročnik predvidel obrazec, v katerem je potrebno vnesti funkcijo podpisnika reference.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil obrazca Obr-2 (Ponudba), saj ni razvidno, ali bo izbrani ponudnik nastopal s podizvajalci.

Naročnik je v 3. členu Navodil zapisal, da mora za popolnost ponudbe ponudnik, med ostalimi zahtevanimi dokumenti, predložiti tudi izpolnjen obrazec Obr-2 (Ponudba).
V obrazec Obr-2 so morali ponudniki vpisati osnovne podatke o ponudniku (ime ponudnika, zakonitega zastopnika, matično in davčno številko, ponudbeno ceno in idr.) ter označiti, ali bo javno naročilo izvedeno s podizvajalci in/ali v okviru skupine ponudnikov. Naročnik je v obrazcu Obr-2 zapisal:
"Javno naročilo â"ˇ bo / â"ˇ ne bo izvedeno s podizvajalci. (V primeru, da bo ponudnik izvedbo javnega naročila izvajal s podizvajalci, mora njihov seznam predložiti ponudbi. Ne glede na število podizvajalcev je za izvedbo javnega naročila v odnosu do naročnika v celoti odgovoren ponudnik.).".
Enako zahtevo (označitev v kvadratu in priložen seznam sodelujočih v skupini gospodarskih subjektov) je naročnik v obrazcu Obr-2 predvidel za izvedbo javnega naročila v okviru skupine gospodarskih subjektov.

Naročnik je možnost nastopa s podizvajalci predvidel še v 9. členu Navodil, kjer je med drugim zapisal, da mora ponudnik v primeru nastopa s podizvajalci v ponudbi priložiti seznam podizvajalcev. Iz razpisne dokumentacije torej izhaja, da so morali ponudniki za primer nastopa s podizvajalci v ponudbi na obrazcu Obr-2 označiti svojo namero o nastopu s podizvajalci in v ponudbi predložiti seznam sodelujočih podizvajalcev.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da oba skupna ponudnika (PNZ d.o.o. in DDC d.o.o.) v obrazcu Obr-2 nista označila, ali bo izbrani ponudnik nastopil s podizvajalci. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbi izbranega ponudnika ni priložen seznam podizvajalcev. Nasprotno pa Državna revizijska komisija ugotavlja za seznam partnerjev v skupini gospodarskih subjektov, ki ga je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi (kjer je določil partnerja, prevzeta dela posameznega partnerja in % dela v skupni ponudbi). Izbrani ponudnik je v obrazcu Obr-2 označil, da bo nastopil v skupini gospodarskih subjektov in v ponudbi predložil zahtevani seznam.

Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbi ni priložil seznama podizvajalcev, niti iz nobenega drugega dela ponudbe ne izhaja, da bi izbrani ponudnik predmet javnega naročila izvajal s podizvajalci, ugotavlja, da odsotnost oznake v kvadratku za izvedbo s podizvajalci na obrazcu Obr-2, v tem konkretnem primeru, ne predstavlja takšne nepopolnosti ponudbe, ki bi jo bilo potrebno s postopkom po 78. členu ZJN-2 odpraviti, oziroma nepopolnosti ponudbe, ki bi lahko imela vpliv na pravni status ponudbe izbranega ponudnika. Določilo 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljuje, da je formalno nepopolna ponudba, tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Vendar je določeno tudi, če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila, ob upoštevanju zahteve razpisne dokumentacije po priložitvi seznama podizvajalcev in ponudbe izbranega ponudnika, ki seznama za podizvajalce ne vsebuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da pomanjkljivost oznake na obrazcu Obr-2 glede izvedbe s podizvajalci sicer predstavlja formalno pomanjkljivost, ki pa ni bistvena.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija utemeljenosti obravnavani revizijski navedbi ni priznala.

V izogib napačnemu razumevanju Državna revizijska komisija pojasnjuje, da nastop skupine gospodarskih subjektov v (skupni) ponudbi ne izključuje nastopa s podizvajalci. Določilo tretjega odstavka 4. člena ZJN-2 omogoča, da skupine gospodarskih subjektov predložijo (skupno) ponudbo, ali se prijavijo za kandidate in v ta namen predložijo ustrezen akt o skupni izvedbi naročila. Kot ponudnik torej lahko nastopi en gospodarski subjekt ali skupna gospodarskih subjektov, s katerimi naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila. Podizvajalec pa je, skladno s 15.a točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Kot ponudnik lahko nastopi (tudi) skupina gospodarskih subjektov, za katerega pa druga pravna ali fizična oseba dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (torej podizvajalec).

Kot slednjo revizijsko navedbo, ki se nanaša na formalno pomanjkljivost izbrane ponudbe je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je v ponudbi izbranega ponudnika predloženo pooblastilo za odgovorno osebo DDC d.o.o. za pridobitev podatkov iz kazenske evidence in, ali pooblastilo, ki je bilo PNZ d.o.o. dodeljeno v okviru pogodbe o skupnem nastopu vsebuje posebno pooblastilo direktorja DDC d.o.o za podpis izjave oziroma pridobitev podatkov iz kazenske evidence.

Iz 3. člena Navodil je razvidno, da mora za popolnost ponudbe ponudnik med ostalimi zahtevanimi dokumenti predložiti tudi izjavo za pridobitev osebnih podatkov iz uradnih evidenc (obrazec Obr-5). V obrazcu Obr-5 (Izjava za pridobitev osebnih podatkov) je zapisano, da ponudnik soglaša, da lahko naročnik za namen javnega naročila pridobi osebne podatke o kaznovanju, iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnega pooblastila za osebe, ki so pooblaščene za zastopanje.

Državna revizijska komisija je vpogledala v izbrano ponudbo in pri tem ugotovila, da je v ponudbi predložena izpolnjena izjava iz obrazca Obr-5, tako za zakonitega zastopnika PNZ d.o.o., kakor tudi za zakonitega zastopnika DDC d.o.o. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izjavo za pridobitev osebnih podatkov DDC d.o.o. podpisal direktor DDC d.o.o. Ljubo Žnidar, dipl. inž. grad., zato Državna revizijska komisija revizijsko navedbo, povezano z neustrezno izpolnitvijo izjave o pridobitvi osebnih podatkov, iz obrazca Obr-5, zavrača kot neutemeljeno.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel: "med vhodnimi izvedenimi študijami je naveden projekt TRANS-TOOLS, JRC Tetra plan A/S & Partners iz leta 2009. Ta projekt zajema bistveno večje območje, kot je potrebno pri korektni izdelavi konkretnega projekta; tako ni podana evropska primerljivost rezultatov, saj so rezultati zaradi majhnega območja Slovenije in posledično generalizacije popačeni in netočni".

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da bo izbrani ponudnik za izdelavo predmeta javnega naročila uporabil makroskopski prometni model TRANSTOOLS, JRC Tetra plan A/S & Partners, ki vključuje soodvisnost med poselitvami, socioekonomskimi in prometnimi razmerami, hkrati tudi med elementi samega prometnega sredstva. Kjer bo potrebno, pa bo v študijo vključen tudi nacionalni model Slovenije PRIMOS, ki je v zaključni fazi izdelave.


V zvezi s presojo revizijske navedbe, Državna revizijska komisija izpostavlja pojasnilo naročnika, z dne 03.03.2011, dano na podlagi poziva Državne revizijske komisije, v katerem je naročnik zadostno utemeljil, da je z uporabo orodja model TRANSTOOLS, JRC Tetra plan A/S & Partners zagotovljeno:
- da bodo pri pripravi študije upoštevane slovenske specifike, kolikor je to nujno za dosego zahtevanih ciljev,
- zagotovljena bo evropska primerljivost podatkov,
- na podlagi študije bodo dane določene rešitve za Slovenijo na podlagi evropskih meril,
- pridobljeni podatki bodo "razumljivi" evropskim sogovornikom, saj bodo narejeni na istem skupnem imenovalcu, kot njihovi podatki, zaradi česar bo teža argumentov zagotovo večja, kot če bi izhajali izključno ali predvsem iz lokalnih posebnosti Slovenije.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik v pojasnilu, z dne 03.03.2011, navedel razloge zaradi katerih ocenjuje, da je ponujeno orodje TRANS-TOOLS, JRC Tetra plan A/S & Partners v povezavi z orodjem PRIMOS ustrezno in lahko zagotovi izdelavo zahtevane študije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni pojasnil in določno navedel, zakaj in na kakšni podlagi ocenjuje, da bodo rezultati, pridobljeni z orodjem TRANS-TOOLS, JRC Tetra plan A/S & Partners zaradi majhnega območja Slovenije in posledično generalizacije popačeni in netočni. Nasprotno pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik v pojasnilu, z dne 03.03.2011, jasno, določno in prepričljivo navedel razloge, ki kažejo na zmožnost uspešne izvedbe zahtevane študije z uporabo orodja TRANS-TOOLS, JRC Tetra plan A/S & Partners. Državna revizijska komisija je pri presoji spora glede ustreznosti in obsežnosti ponujene študije izbranega ponudnika sledila naročnikovi argumentaciji, kot izhaja iz pojasnila, z dne 03.03.2011, saj jo ocenjuje kot konsistentno in prepričljivo ter posledično zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati utemeljenosti obravnavane navedbe.

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala revizijsko navedbo, da je sporna tudi študija "intergralni prometni model Slovenije", ki je samo delovno gradivo in še ni revidirana ter posledično ne more biti uporabljena kot podlaga za izvedbo ponujene študije.

Državna revizijska komisija po pregledu razpisne dokumentacije (Navodil) ugotavlja, da naročnik ni podal zahteve, da mora biti ponujena študija revidirana, zato Državna revizijska komisija vlagateljevo navedbo zavrača kot neutemeljeno.

V posledici zapisanega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.03.2011


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Odvetnik Andrej Kac, Partizanska 11, Maribor
- Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Dunajska 58, Ljubljana
- JV PNZ d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana