018-019/2011 Pošta Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-019/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk in članic mag. Maje Bilbija ter Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dimne denarne pasti za obarvanje gotovine" in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Sintal, d.d., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 2. 3. 2011

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 15. 12. 2010 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev št. 0093/2010/JNB/6/0093" z dne 1. 12. 2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 7. 2010 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 9. 8. 2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko JN7301/2010 ter dne 12. 8.2010 v Uradnem listu EU pod številko 2010/S 155-239660. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22. 9. 2010 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Po izvedenih pogajanjih je naročnik dne 1. 12. 2010 izdal obvestilo o oddaji naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Siemens, d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 15. 12. 2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik predmetni postopek izvajal po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki je manj formalen kot odprti postopek in dopušča določena usklajevanja o vseh pogojih za izvedbo naročila, za katere naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da bo dana možnost pogajanj. Ponudniki morajo biti v pogajanjih obravnavani enakopravno in jim ne sme biti neupravičeno omejen dostop do javnega naročila. Postopek pogajanj mora v razpisni dokumentaciji določiti naročnik. V predmetnem postopku je naročnik način pogajanj določil v točki 1.1. razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in pogoji iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tako kršil temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravne obravnave, saj je izvedel pogajanja le z izbranim ponudnikom, čeprav je zapisal, da se bo pogajal s ponudniki, pridržal pa si je pravico, da bo sklenil okvirni sporazum le z enim ponudnikom. Ker je naročnik zapisal, da bo izhodišča za pogajanja določil v povabilu k pogajanjem, je vlagatelj pričakoval, da bo izbrana njegova ponudba, saj je popolna in najugodnejša, oz. da bo k pogajanjem povabil vse ponudnike, tudi vlagatelja. Tega naročnik ni storil, temveč je izbranemu ponudniku dopustil, da je spremenil ponudbeno ceno tako, da je po pogajanjih postal najugodnejši, poleg tega pa mu je omogočil še spremembo ponudbe glede veljavnosti in bančne garancije za resnost ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil ZJNVETPS, ko je izvedel pogajanja le z izbranim ponudnikom, ne da bi o tem obvestil ostale ponudnike, s čimer je vlagatelja postavil v neenakopraven položaj, saj bi tudi vlagatelj v pogajanjih imel možnost, da se z naročnikom pogaja o ceni in ostalih elementih ponudbe.

Vlagatelj nadaljuje, da odločitev o oddaji naročila ni vsebovala vseh razlogov, zaradi česar je od naročnika pridobil poročilo o oddaji naročila. Iz poročila o oddaji naročila z dne 1. 12. 2010 izhaja, da naj bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna, ker niso bile predložene zahtevane reference. Naročnik naj bi tako preveril referenco enega izmed vlagateljevih referenčnih naročnikov in ugotovil, da referenčni naročnik ne uporablja enakega sistema, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, saj naj bi se referenca nanašala na model, ki ne vsebuje forenzičnih sledi. Poleg tega naj bi bil tudi vzorec dimne pasti neustrezen, saj ne ustreza tehničnim karakteristikam, ker je v svežnju 62 bankovcev, v razpisni dokumentaciji pa jih je bilo zahtevanih največ 60. Vlagatelj navaja, da je predložil referenčno potrdilo v skladu z zahtevami razpisa, iz dopisa referenčnega naročnika pa ne izhaja, da bi bila referenca neustrezna, temveč izhaja le, da referenčni naročnik forenzičnih sledi ne vgrajuje več, ker naj tak sistem zanj ne bi bil primeren. Dejstvo, da referenčni naročnik tega sistema ne uporablja več, pomeni njegovo avtonomno odločitev, iz sporočila pa ne izhaja, da sistem, ki ga je kot referenco navedel vlagatelj, ne deluje. Razlogi za neuporabo tega sistema so povsem na strani referenčnega naročnika, navaja vlagatelj, in dodaja, da je referenčni zahtevi iz razpisne dokumentacije v celoti sledil.

V zvezi z vzorcem bankovcev vlagatelj navaja, da je v celoti sledil razpisni dokumentaciji, ki v točki P16 ne vsebuje zahteve o številu bankovcev. Vlagatelj opozarja, da gre le za vzorec, ki mora ustrezati zahtevam naročnika po vsebini, zato ni pomembno, ali je v svežnju 60 ali 62 bankovcev. Kljub temu, da je v svežnju 62 bankovcev, vlagateljeva ponudba izpolnjuje tehnične zahteve, saj je tam navedeno, da mora ponudnik zagotoviti namestitev denarne pasti v paket bankovcev po 50 eurov. Čeprav naročnik v tem delu navaja, da mora biti v paketu najmanj 30 in največ 60 bankovcev, vlagatelj opozarja, da je tej zahtevi sledil, saj lahko naročnik da v sveženj največ 60 bankovcev, če bo to želel. Vlagatelj bi razumel, če bi ga naročnik zavrnil zato, ker zgornje meje bankovcev v svežnju ne bi zagotovil, ker ne bi bilo mogoče namestiti 60 bankovcev. Ker pa je iz vzorca razvidno, da je tej naročnikovi zahtevi zadoščeno, je naročnikov argument neutemeljen. Vzorec je namenjen temu, da ponudnik z njim izkaže, da ponujeno blago izpolnjuje zahteve. Sicer pa je vlagatelj upošteval zahtevo, da debelina ne sme presegati 8 mm, kar je pri vzorcu edina pomembna lastnost, zatrjuje vlagatelj.

Vlagatelj dalje navaja, da je bil izbrani ponudnik v privilegiranem položaju. V vabilu na pogajanja je naročnik zapisal, da bo predmet pogajanj znižanje cene in podaljšanje bančne garancije. Bančna garancija izbranega ponudnika je veljala do 15. 12. 2010 in šele na podlagi poziva je izbrani ponudnik bančno garancijo podaljšal do 20. 1. 2011. Vlagatelj navaja, da bančna garancija izbranega ponudnika ni ustrezna, saj banka garantira največ do zneska 10.000 EUR, kar ne pomeni 10.000 EUR, kot je zahteval naročnik.

Ponudba izbranega ponudnika po mnenju vlagatelja tudi ni pravilna v tehničnem delu, saj ji je še pred oddajo ponudbe potekel cerifikat ISO. Certifikat o usposobljenosti je brez žiga in datiran na nedeljo, hkrati pa ima isti certifikat tudi ponudnik Varnost Maribor. Ena izmed referenc, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ne opredeljuje tipa produkta, kot je to zahtevano v razpisu, medtem ko druga referenca ni veljavna, saj je iz sporočil razvidno, da referenčni naročnik uporablja drug sistem dimnih bankovcev. Tudi certifikat o vplivu na zdravje, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni veljaven, saj se navezuje na napačen produkt, vsebuje pa tudi opozorilo, da lahko izdelek povzroči požar. Očitno je, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je v istovrstnem delu ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, ponudbo vlagatelja pa kot nepopolno. Sicer pa je izbrani ponudnik kot podizvajalca v svoji ponudbi navedel Osprey International Trading, pri tem pa ni bilo žiga in datuma na dokumentu "soglasje podizvajalca". Na pogajanjih je naročnik dopustil, da je izbrani ponudnik spremenil status podizvajalca s tem, ko je naročnika obvestil, da to podjetje ni njegov podizvajalec.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter pogajanja, ki jih je naročnik izvedel v nasprotju z zakonom, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 11. 1. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da se bo pogajal tudi o pogojih ali tehničnih zahtevah, zato je v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZJNVETPS po pregledu ponudb k pogajanjem povabil le ponudnike, ki so izpolnjevali pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik ponudnikov ni obravnaval neenakopravno, ko je le izbranemu ponudniku omogočil zniževanje ponudbene cene in podaljšanje veljavnosti ponudbe in bančne garancije, saj je le ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, ostale ponudbe pa je kot nepopolne izločil iz postopka.

V zvezi z navedbami, da odločitev o oddaji naročila ni vsebovala vseh razlogov, naročnik navaja, da odločitev vsebuje razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika in pravni pouk, vlagatelj pa je imel možnost zahtevati dodatno obrazložitev, česar ni storil. Poleg tega že vlagatelj sam priznava, da je dobil vse relevantne podatke v poročilu o oddaji in analizi ponudb.

Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna zaradi več razlogov. Naročnik je tako ugotovil, da vlagateljev referenčni naročnik nikoli ni uporabljal sistemov denarnih pasti s forenzičnimi sledmi, zato te reference ni bilo mogoče šteti kot izpolnjevanje pogoja. Referenčno potrdilo, ki ga je predložil vlagatelj, se nanaša na model, ki ne vsebuje forenzičnih sledi, kar je razvidno iz oznake opreme, navedene na referenčnem potrdilu. Poleg tega je bil neustrezen tudi vzorec denarne pasti, saj je v svežnju 62 bankovcev, naročnik pa je zahteval, da mora biti v svežnju najmanj 30 in največ 60 bankovcev. Izpolnjevanje te tehnične zahteve izhaja le iz vzorca, naročnik pa ob tem poudarja, da vlagatelj ni predložil nobene tehnične originalne dokumentacije ponujenega sistema, s katerim bi lahko izkazal izpolnjevanje zahtev, pri čemer ni bila pomembna le debelina svežnja, temveč tudi število bankovcev. Naročnik navaja, da so bile pomanjkljivosti v predloženih ponudbah takšne narave, da jih ni bilo mogoče sanirati z dopolnjevanjem formalno nepopolnih ponudb ali dodatnimi pojasnili.

V zvezi z očitki o ponudbi izbranega ponudnika naročnik navaja, da je bila bančna garancija predložena v skladu z zahtevami, saj iz nje izhaja, da banka garantira naročniku izplačilo 10.000 EUR. Odločitev o oddaji naročila je bila sprejeta še v času veljavnosti prvotno predložene bančne garancije, v izogib morebitnim težavam pri sklepanju pogodbe pa je izbrani ponudnik podaljšal veljavnost garancije, s čimer njegova ponudba ni bila spremenjena. Glede ISO certifikata naročnik poudarja, da ni bil zahtevan kot pogoj, temveč kot merilo, zato nepredložitev certifikata ne pomeni nepopolnosti ponudbe. Za izpolnjevanje pogoja P12 pa je naročnik zahteval potrdilo proizvajalca, da je pooblaščen za vgradnjo, vzdrževanje in servisiranje sistema, pri čemer sta videz in datum izjave nepomembna, pomembna je vsebina. Iz izjave ne izhaja, da ima izbrani ponudnik ekskluzivo. Priložena druga izjava je le prepis pogoja P7, v katerem se je proizvajalec zavezal v primeru ekskluzivnega zastopstva. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil štiri referenčna potrdila, kot pogoj sta bili upoštevani le dve. V zvezi s certifikatom o vplivu na zdravje, ki ga je priložil izbrani ponudnik, naročnik navaja, da je pravilen, saj se nanaša na pirotehnično napravo, te pa v določenih okoliščinah lahko povzročijo požar. Tudi v vlagateljevem certifikatu je navedeno, da lahko njegov produkt povzroči požar, navaja naročnik, in dodaja, da se je zavaroval s pogojem P11, ki določa, da mora v primeru aktivacije sistema, ki ni posledica ropa ali malomarnega ravnanja zaposlenih, ponudnik brezplačno zamenjati sistem, naročniku pa odgovarja tudi za škodo. Glede vprašanja podizvajalca v ponudbi izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da je ravnal v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-293/2010, iz katere izhaja, da proizvajalca ni mogoče samoumevno enačiti z dobaviteljem blaga. Kljub temu je izbrani ponudnik predložil vso zahtevano dokumentacijo, manjkajoči žig in datum pa je naročnik obravnaval kot nebistveno formalno nepopolnost.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 20. 1. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena ZRPJN vlagateljevega referenčnega naročnika pozvala, naj ji pojasni, ali ima vgrajen sistem denarnih pasti proizvajalca 3SI, tip RB 25, kot izhaja iz potrjene reference, in ali te denarne pasti vsebujejo forenzične sledi.

Referenčni naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15. 2. 2011 posredoval pojasnilo, da ima vgrajen sistem dimnih denarnih pasti proizvajalca 3SI, tipa RB 25, in sicer v več kot 50-ih poslovalnicah, pri čemer sistem deluje v skladu s pričakovanji in brez nepotrebnih težav. Referenčni naročnik pa ni mogel ne potrditi ne zanikati, ali dimne pasti vsebujejo forenzične sledi, saj ob zamenjavi dimnih bankovcev tega ni preverjal. Dejstvo je, je še pojasnil referenčni naročnik, da sam sistema forenzičnih sledi ne uporablja.

Po pregledu celotne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je primarno spor glede vprašanja pravilnosti izvedbe predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije, naročnik predmetni postopek izvaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga lahko naročniki na infrastrukturnem področju izbirajo prosto oz. brez posebnih omejitev. Ta postopek je v drugem odstavku 34. člena ZJNVETPS definiran kot postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZJNVETPS lahko naročnik določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način. Izvedba postopka s pogajanji je določena v 90. členu ZJNVETPS, ki v prvem in drugem odstavku določa, da naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in zakona, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem. Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi vnaprej določenih meril. ZJNVETPS v tretjem odstavku 90. člena izrecno določa, da mora naročnik med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, zlasti pa ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.

Glede na zakonska izhodišča je postopek s pogajanji postopek, v katerem lahko naročnik s ponudniki razpravlja o različnih (npr. tehničnih ali finančnih) vidikih ponudbe, kar v primerjavi z odprtim postopkom daje naročniku in ponudnikom možnost, da med samim postopkom prilagajajo in modificirajo določen del ponudbene vsebine. Nujen element postopka s pogajanji je torej razprava s kvalificiranimi ponudniki, pri čemer se pogajanja izvajajo z namenom prilagoditve ponudbe naročnikovim vnaprej določenim zahtevam. Cilj pogajanj je poiskati najugodnejšo ponudbo na podlagi vnaprej določenih meril, pogajanja pa morajo biti izvedena tako, da so spoštovana temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravne in nediskriminatorne obravnave ponudnikov. Prav z namenom zagotovitve spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja mora biti način pogajanj določen vnaprej - naročnik mora že v razpisni dokumentaciji natančno opredeliti, katere zahteve morajo ponudniki izpolnjevati za kvalifikacijo (torej že pred začetkom pogajanj) in kateri so tisti elementi, glede katerih bo v postopku mogoča razprava z namenom prilagajanja ponudbene vsebine. Ob tem je treba poudariti, da namen postopka s pogajanji vsekakor ni barantanje o ponudbeni ceni, temveč, kot je razvidno iz drugega odstavka 90. člena ZJNVETPS, razprava s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila in prilagajanje tistim zahtevam, ki so v razpisni dokumentaciji navedene kot elementi, o katerih bo pogajanje v določenih okvirih mogoče.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 1.1 določil:

"Naročnik oddaja naročilo v skladu s 34. členom ZJNVETPS, po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik bo izvedel pisna pogajanja, vendar si pridržuje pravico kandidate naknadno pozvati na pogajanja, če bo menil, da je to potrebno.

Izhodišča za pogajanja bo naročnik natančno definiral v povabilu k pogajanjem.

Po izvedenih pogajanjih bo naročnik ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz razpisne dokumentacije."

V dokumentu "Dopolnitve ponudbe in povabilo na pisna pogajanja" z dne 15. 10. 2010, ki ga je naročnik posredoval le (kasneje) izbranemu ponudniku, je naročnik v točki I. določil, da mora izbrani ponudnik predložiti dokazila za izpolnjevanje pogoja P1 za podizvajalce in njihove zastopnike, v točki II. pa, da bodo pogajanja potekala o znižanju ponudbenih cen in podaljšanju garancije.

Vlagatelj naročniku očita, da se je pogajal le z izbranim ponudnikom, medtem ko njemu ni dal priložnosti, da bi se pogajal o ceni in ostalih elementih ponudbe. Vprašanje, na katerega je treba v predmetnem revizijskem postopku najprej odgovoriti, je, ali se je vlagatelj glede na pogoje iz razpisne dokumentacije sploh kvalificiral kot kandidat za pogajanja. Kot je razvidno iz citiranih zakonskih izhodišč za postopek s pogajanji, ima namreč ta postopek praviloma več faz, med katerimi je tudi preverjanje izpolnjevanja kvalifikatornih pogojev. Naročnik ponudnikom, ki te pogoje izpolnjujejo, prizna status kandidata in jih povabi k pogajanjem. Tistim ponudnikom, ki kvalifikatornih pogojev ne izpolnjujejo, naročnik ne prizna sposobnosti in se z njimi tudi ne pogaja.

Čeprav iz razpisne dokumentacije to ni jasno razvidno, je mogoče sklepati, da je naročnik pogoje za kvalifikacijo določil v 2. poglavju (Pogoji za udeležbo), kjer je zapisal, da bodo "ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale (izkazovale) vseh v nadaljevanju opisanih pogojev, štete kot nesprejemljive in bodo izločene iz postopka". Naročnik vlagateljevi ponudbi, kot je razvidno iz poročila o oddaji naročila z dne 1. 12. 2010 (s katerim je bil seznanjen tudi vlagatelj), očita neizpolnjevanje dveh pogojev, določenih v 2. poglavju razpisne dokumentacije, in sicer neustreznost ene izmed referenc ter neustreznost vzorca dimnih pasti.

Zahteve v zvezi s predložitvijo referenc je naročnik določil v točki P14, kjer je zapisal:

"Ponudnik mora v ponudbi predložiti vsaj dva referenčna potrdila, podpisana s strani naročnika, ki je banka ali druga finančna inštitucija, ki izvaja gotovinsko poslovanje s fizičnimi ali pravnimi osebami, da uporabljajo enak sistem,* kot ga ponuja ponudnik v tem razpisu, za najmanj 50 objektov oziroma poslovalnic (vsaka referenca najmanj 50 objektov). Na referenčnem potrdilu mora biti navedeno, da sistem deluje v skladu s pričakovanji in brez nepredvidenih težav ter kontaktna oseba naročnika, njegova telefonska številka in sistem (proizvajalec, model), ki so ga nabavili.

*Reference, ki jih predložijo ponudniki, se morajo nanašati na ponujeni sistem, ne glede na to, ali je bil izvajalec, ki je sistem vgradil, ponudnik ali kdo drug."

Naročnik eni izmed referenc, ki jih je predložil vlagatelj, očita, da je ob preverjanju ugotovil, da referenčni naročnik ne uporablja enakega sistema, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, saj naj bi se referenca nanašala na model, ki ne vsebuje forenzičnih sledi. Kot naročnik pojasnjuje v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, je ob preverjanju reference predstavnik referenčnega naročnika potrdil, da ne uporabljajo sistema, kot ga je zahteval naročnik. To naj bi bilo razvidno iz elektronskega sporočila, v katerem je predstavnik referenčnega naročnika pojasnil, da so v začetni fazi namestili nekaj dimnih pasti s forenzičnimi sledmi, vendar so ugotovili, da za njihove potrebe niso najbolj primerne, saj je ta sistem prvenstveno namenjen policijski preiskavi, zaradi česar jih od takrat ne namešča več. Na podlagi tega pojasnila je naročnik sklepal, da se predloženo vlagateljevo referenčno potrdilo nanaša na model, ki ne vsebuje forenzičnih sledi.

Ker po mnenju Državne revizijske komisije iz elektronskega sporočila referenčnega naročnika ni bilo mogoče nedvoumno sklepati, da ta ne uporablja dimnih pasti s forenzičnimi sledmi, saj je izrecno navedel, da so jih nekaj namestili, je Državna revizijska komisija referenčnega naročnika pozvala, naj ji pojasni, ali ima vgrajen sistem denarnih pasti proizvajalca 3SI, tip RB 25, kot izhaja iz potrjene reference, in ali te denarne pasti vsebujejo forenzične sledi. Referenčni naročnik je na podlagi poziva pojasnil, da ima vgrajen sistem dimnih denarnih pasti proizvajalca 3SI, tipa RB 25, in sicer v več kot 50-ih poslovalnicah, pri čemer sistem deluje v skladu s pričakovanji in brez nepotrebnih težav. Referenčni naročnik pa ni mogel ne potrditi ne zanikati, ali dimne pasti vsebujejo forenzične sledi, saj ob zamenjavi dimnih bankovcev tega ni preverjal. Dejstvo je, je še pojasnil referenčni naročnik, da sam sistema forenzičnih sledi ne uporablja.

Iz pojasnila referenčnega naročnika je torej razvidno, da ima vgrajen sistem dimnih denarnih pasti proizvajalca 3SI, tip RB 25, v več kot 50-ih poslovalnicah, kar pomeni, da je potrdil referenco, ki jo je vlagatelj predložil v svoji ponudbi. Hkrati iz pojasnila, ki ga je pridobila Državna revizijska komisija, ni razvidno, da te denarne pasti ne bi imele forenzičnih sledi, saj referenčni naročnik tega ni ne potrdil ne zanikal, pri čemer pa je iz elektronskega sporočila referenčnega ponudnika razvidno, da je v začetni fazi takšne denarne sledi (torej s forenzičnimi sledmi) namestil. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da za denarne pasti, katerih implementacijo je referenčni naročnik dvakrat izrecno potrdil (tako v referenčnem potrdilu kot v dodatnem pojasnilu na zahtevo Državne revizijske komisije), ni bilo mogoče ugotoviti, da ne vsebuje forenzičnih sledi, zaradi česar naročnik ni imel podlage, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nepopolno.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno tudi zaradi domnevno neustreznega vzorca dimnih pasti, saj naj bi bilo v svežnju 62 bankovcev, v razpisni dokumentaciji pa je bilo zahtevanih največ 60 bankovcev.

Zahtevo v zvezi s predložitvijo vzorca je naročnik določil v točki P16 2. poglavja razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"Ponudnik mora ob prijavi na razpis posredovati tudi en kompleten sistem dimno/barvne pasti za denar, ki jo ponuja na razpisu (samo tisti del, ki bo nameščen v blagajni). Past mora biti nameščena v svežnju, vključno s 1. in zadnjim bankovcem. Po izboru bo naročnik vzorce ponudnikom vrnil."

Drugih zahtev v zvezi z vzorcem dimnih pasti naročnik v 2. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je določil pogoje za sodelovanje, ni določil. Naročnik sicer navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti v svežnju najmanj 30 in največ 60 bankovcev. Vendar ta zahteva ne izhaja iz 2. poglavja razpisne dokumentacije, kjer je zahtevana predložitev vzorca dimne pasti, temveč iz poglavja "Tehnične karakteristike in vzorec okvirnega sporazuma", kjer je določeno, kakšne lastnosti mora imeti sistem dimno - barvnih pasti. V 11. alineji poglavja "Tehnične karakteristike" je tako navedeno:

"Ponudnik mora zagotoviti namestitev denarne pasti v paket bankovcev po 50 EUR. Vsi bankovci v paketu morajo biti originalni (vključno s prvim in zadnjim). Paket bankovcev mora biti debeline najmanj 30 in največ 60 bankovcev."

Iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, ali je ta zahteva, ki je bila vsebovana v poglavju s tehničnimi specifikacijami, del obveznih (kvalifikatornih) pogojev in ali se nanaša tudi na vzorec, ki je bil zahtevan v 2. poglavju razpisne dokumentacije. Čeprav je mogoče slediti naročniku, da mora biti vzorec skladen s tehničnimi zahtevami, je treba na tem mestu poudariti, da naročnik predmetno naročilo oddaja po postopku s pogajanji, za katerega je, kot je bilo že zapisano, značilno, da lahko naročnik s ponudniki razpravlja o različnih (tudi tehničnih) vidikih ponudbe. Ker naročnik v nobenem delu razpisne dokumentacije ni jasno določil, katere so kvalifikatorne zahteve in o katerih se bo s ponudniki pogajal (to je mogoče zgolj posredno sklepati iz 2. poglavja razpisne dokumentacije, ki pa ne vsebuje zahteve, da bi vzorec moral obsegati 30 do 60 bankovcev), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, da vlagatelju v tem delu ni priznal statusa kandidata, s katerim bi se bilo mogoče pogajati o določenih elementih ponudbe.

Zapisano toliko bolj velja ob upoštevanju konkretnega načina izvedbe postopka s pogajanji, kot je razviden iz predložene dokumentacije. Naročnik je namreč pogajanja izvedel zgolj z enim ponudnikom, pri čemer je, kot je bilo že ugotovljeno, v povabilu na pogajanja z dne 15. 10. 2010 določil, da bodo pogajanja potekala o znižanju ponudbenih cen in podaljšanju garancije. Izbrani ponudnik je na pogajanjih dne 20. 10. 2010 vztrajal pri ponujenem garancijskem roku, znižal pa je ceno za vzdrževanje pri merilu M1. Istočasno je izbrani ponudnik med pogajanji pojasnil, da je družba Osprey International Trading Ltd., ki je v ponudbi navedena kot podizvajalec, dejansko le dobavitelj opreme, zato te družbe ni mogoče obravnavati kot podizvajalca. V 2. krogu pogajanj je izbrani ponudnik dne 16. 11. 2010 predložil novo ponudbo s ponudbenimi cenami, v 3. krogu pogajanj, na katerega ga je naročnik pozval z vabilom z dne 26. 11. 2010, v katerem je določil, da bodo pogajanja potekala o dodatnem znižanju ponudbenih cen, pa je izbrani ponudnik znižal ponudbeno ceno ter na poziv naročnika podaljšal tudi veljavnost ponudbe in predložil podaljšano bančno garancijo za resnost ponudbe.

Iz zapisanega je razvidno, da je naročnik pravila pogajanj določal med samim postopkom, pri čemer je izbranemu ponudniku omogočal tako spremembo elementov, ki so vplivali na ocenjevanje ponudbe, kot tudi elementov, ki se nanašajo na samo vsebino ponudbe. Tako je izbrani ponudnik med pogajanji spremenil status družbe, ki jo je v osnovni ponudbi določil kot podizvajalca, za katerega bi moral predložiti dokazila, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji. Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da naročnik predmetnega postopka s pogajanji ni izvedel transparentno, saj načina pogajanj ni določil vnaprej, hkrati pa je sproti prilagajal pravila pogajanj in izbranemu ponudniku omogočil, da je odpravil določene pomanjkljivosti v svoji ponudbi (npr. v zvezi s podizvajalcem), ne da bi bilo to vnaprej predvideno. S tem je izbranega ponudnika postavil v privilegiran položaj v primerjavi z vlagateljem. Naročnik je namreč na eni strani izbranemu ponudniku dopustil spremembo ponudbe tudi v delih, ki se ne nanašajo na merila (sprememba statusa podizvajalca). Na drugi strani pa pri vlagateljevi ponudbi ni dopustil nobene razprave v zvezi s predložitvijo vzorca dimnih pasti, čeprav že zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije v tem delu, ob upoštevanju dejstva, da gre za postopek s pogajanji, ni videti razlogov, da pogajanja v tem delu ne bi bila dopustna.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev št. 0093/2010/JNB/6/0093" z dne 1. 12. 2010. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevne nepopolnosti v ponudbi izbranega ponudnika, saj je ugotovila, da naročnik ni imel pravne podlage v razpisni dokumentaciji, ko vlagatelju ni priznal statusa kandidata, hkrati pa je v postopku s pogajanji kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, s čimer je bilo vlagatelju onemogočeno sodelovanje v pogajanjih in prilagajanje ponudbe glede na ostale ponudnike.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 5.000,00 EUR za takso in 1.400,00 EUR za zastopanje, skupaj z 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 5.960,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za zastopanje nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 2. 3. 2011


predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- Siemens, d.o.o., Bratislavska 5, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana