018-052/2011 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-52/2011-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov univerzitetnega kliničnega centra Maribor" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba CELOVITE STORITVE d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.3.2011

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot to izhaja iz naročnikovega Sklepa, sprejetega dne 14.2.2011, št. IV-85/02-11.

2. Naročnik mora o zahtevku odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Čiščenje prostorov univerzitetnega kliničnega centra Maribor" objavil dne 18.10.2010, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9933//2010. Naročnik oddaja naročilo po odprtem postopku. Dne 17.1.2011 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. NK-26/11, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika AKTIVA ČIšČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 31.1.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovemu ravnanju, da je njegovo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Po vlagateljevih navedbah je naročnik napačno ocenil vrednost predmetnega javnega naročila in prav tako napačno opravil preračun ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudba bistveno odstopa od napačno ocenjene vrednosti naročila, ni pa seznanjen z višino zagotovljenih sredstev. Naročnik po vlagateljevih navedbah v obvestilu o oddaji naročila nikjer ne navaja razlogov in dokumentov za opredelitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive. Pri tem vlagatelj poudarja, da je svojo ponudbo oblikoval v skladu z zahtevami iz predmetne razpisne dokumentacije in ob tem v celoti spoštoval področno zakonodajo. Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija popolnost ponudb ponudnikov VPO storitve d.o.o., DIW Service d.o.o., ISS Facility Services d.o.o. in ponudbo izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek javnega naročanja v celoti razveljavi in se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 14.2.2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik zatrjuje, da zgolj dejstvo, da je vlagatelj zahtevka za revizijo registriran za opravljanje dejavnosti in je v postopku oddaje javnega naročila pravočasno predložil ponudbo, še ne pomeni, da ima vlagatelj aktivno legitimacijo v skladu z 9. členom ZRPJN. Naročnik pri tem pojasnjuje, da vlagatelj zgolj na splošno navaja, da je s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot nesprejemljivo, kršil določbo ZJN-2, razpisno dokumentacijo in temeljna načela javnega naročanja, navedene kršitve pa ni nikjer konkretiziral. Pod 3. točko revizijskega zahtevka vlagatelj, po naročnikovih zatrjevanjih, očita le napačno oceno vrednosti predmetnega javnega naročila in da je naročnik napačno preračunal ponudbe ter popolnost ponudb preostalih ponudnikov, medtem ko naročnikovi odločitvi, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo, ne oporeka. Vlagateljeva ponudba je, po naročnikovih navedbah, glede na ostale popolne ponudbe za več kot 21% večja od povprečne vrednosti popolnih ponudb. Naročnik zaključuje, da bi moral vlagatelj v revizijskem zahtevku ne samo izpodbijati naročnikovo odločitev glede popolnosti ponudb ponudnikov, ampak tudi naročnikovo odločitev o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe. Ker pa vlagatelj navedene naročnikove odločitve ni izpodbijal, s tem tudi ni izkazal aktivne legitimacije v skladu z 9. členom ZRPJN.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 21.2.2010 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da v predmetni zadevi med strankama ni spora, da ima vlagatelj dejanski interes za pridobitev predmetnega javnega naročila. Vlagatelj meni, da mu naročnik zaradi napačno ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila in posledično kršitve ZJN-2 povzroča škodo, s čimer je po vlagateljevih zatrjevanjih izpolnjen drugi od kumulativno določenih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v sklepu o začetku postopka, št. IV-472/08-10, z dne 9.9.2010, navedel, da je ocenjena letna vrednost predmetnega javnega naročila 2.160.000,00 EUR vključno z DDV, kar znaša 150.000,00 EUR na mesec in da so sredstva za izvedbo javnega naročila zajeta v načrtu nabav nezdravstvenega materiala in storitev v letu 2010 na kontu 4020012-čiščenje. Vlagatelj pojasnjuje, da čisti naročnikove prostore v bistveno manjšem obsegu po pogodbeni ceni 142.000,00 EUR na mesec. Naročnik pa je kljub znatno povečanem obsegu ocenil vrednost naročila na 150.000,00 EUR, s čimer je ravnal v nasprotju z določbo 14. člena ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da bi mu zaradi naročnikovih kršitev, ki so podrobneje zapisane v revizijskem zahtevku, nastala gospodarska škoda pri dejavnosti, ki jo opravlja in je tudi predmet predmetnega naročila. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je izkazal svojo aktivno legitimacijo in predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 22.2.2011 Državni revizijski komisiji skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vso relevantno dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja. Ta je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o javnem naročilu, zlasti Obvestilo o oddaji javnega naročila, revizijski zahtevek vlagatelja. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določbo 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu predlogu v pritožbi ugodila in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik vlagatelju izrecno ni odrekel izkaza interesa, izrecno pa mu je odrekel izkaz škode oziroma možnosti nastanka škode.

Da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, zakon torej zahteva dvoje: 1. (dejanski) interes za dodelitev naročila in 2. realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa je v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa. Da je podan pravni interes, ki je procesna predpostavka za dopustnost vložitve zahtevka, mora biti vlagateljeva negotovost in s tem ogroženost njegovega položaja posledica ravnanja naročnika. Vlagatelj pa je tisti, ki od vložitve zahtevka pričakuje določeno pravno korist, katera se mora odražati v njegovi sferi pravic in pravnih razmerij.


Iz spisovne dokumentacije v obravnavanem primeru izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila iz razloga nesprejemljive ponudbe. Na podlagi 21. točke 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) je nesprejemljiva ponudba tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljev revizijski zahtevek ni meritorno obravnaval iz razloga, ker naj bi vlagateljeva ponudba znatno presegala naročnikova zagotovljena sredstva in ker v revizijskem zahtevku naj ne bi izpodbijal končne naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe iz razloga nesprejemljivosti. Državna revizijska komisija se s takšno naročnikovo oceno ne strinja in ugotavlja, da je v obravnavanem primeru vsekakor podan pravni interes vlagatelja za vložitev revizijskega zahtevka. V revizijskem zahtevek namreč vlagatelj jasno zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, ker je vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je obstoj navedenih dejstev dodatno podkrepil z zatrjevanji o naročnikovi napačni oceni za določitev vrednosti predmetnega javnega naročila in o napačno opravljenem preračunu ponudb. Po presoji Državna revizijske komisije ima tako vlagatelja pravico izpodbijati naročnikovo (napačno) ugotovitev o nesprejemljivosti svoje ponudbe, na podlagi česar mu je potrebno priznati tudi pravni interes za vložitev zahtevka, kajti naročnikova napačna presoja zagotovo vpliva na njegov pravni položaj in pravice v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat presodila, da gre v primeru nesprejemljive ponudbe za posebej specifičen primer, ko je pravzaprav na strani naročnika dokazno breme, da izkaže, da je vlagateljeva ponudba prekoračila naročnikova zagotovljena sredstva, saj slednji tekom postopka tega dejstva ne more vedeti. Na podlagi navedenega vlagatelju pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo iz tega razloga v nadaljevanju še dodatno ni mogoče odreči. Vlagatelj ima namreč pravico izpodbijati naročnikovo (napačno) ugotovitev o nesprejemljivosti svoje ponudbe, naročnik pa je to dolžan vsebinsko presojati (16. člen ZRPJN).
Državna revizijska komisija pa v pritožbenem postopku dejstva, ali je naročnik pravilno ugotovil in na podlagi izvedenih dokazov pravilno ocenil sprejemljivost oziroma nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe, ne more ugotavljati, saj je navedeno vprašanje predmet revizijskega in ne pritožbenega postopka. Navedeno pomeni, da mora naročnik sprejemljivost oziroma nesprejemljivost ponudbe izkazati, oziroma jo mora vsebinsko obravnavati, kakor tudi ostale zatrjevane kršitve.

Ker je vlagatelj uspel izkazati obstoj obeh elementov aktivne legitimacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, št. IV-85/02-11., z dne 14.02.2011, ter odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 7.3.2011

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- CELOVITE STORITVE d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor,
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor,
- AKTIVA ČIšČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.