018-041/2011 Ministrstvo za finance

Številka: 018-041/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izdelavo in dobavo tobačnih znamk" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložila družba CETIS d.d., Čopova ulica 24, Celja, ki ga zastopa Odvetniška družba Borut Soklič, Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.2.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 28.1.2011, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.07.2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo tobačnih znamk. Predmetni javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 02.09.2010, pod objavo št. JN8192/2010, s spremembama št. JN8940/2010 dne 21.09.2010 in JN9437/2010 dne 04.10.2010 ter v Uradnem listu Evropskih skupnosti dne 07.09.2010, pod št. objave 2010/S 173-264469 in spremembi dne 24.09.2010, pod št. objave 2010/S 186-283071 in dne 08.10.2010, pod št. objave 2010/S 196-298365.

Dne 17.1.2011 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4301-12/2010/60, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GarsĹł pasaulis UAB, SalomÄ"jos NÄ"ries 69, LT-06304 Vilnius, Litva (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 28.1.2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je v obravnavanem primeru, kljub ponovni naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ponudba izbranega ponudnika še vedno neprimerna, nepravilna in formalno nepopolna, zaradi česar bi jo naročnik moral izločiti in kot najugodnejšo izbrati vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj v revizijskem zahtevku pojasnjuje, da je ponudba izbranega ponudnika, kljub dopolnitvam, formalno še vedno nepopolna, ker izbrani ponudnik še vedno ni predložil potrdil vseh bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune o tem, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo naročila ni imel blokiranih transakcijskih računov. Pri tem iz dokumentacije v upravnem spisu, št. 4301-12/2010, pri naročniku izhaja, da je naročnik pozval izbranega ponudnika na predložitev potrdila banke Danske Bank A/S, ki bi potrjevala ekonomsko in finančno sposobnost izbranega ponudnika. Vendar pa potrdilo banke Danske Bank A/S, ki ga je po pozivu naročnika predložil izbrani ponudnik, po vlagateljevih navedbah ne ustreza razpisnim pogojem, saj je naročnik po elektronski pošti na izbranega ponudnika oz. na njegovo banko naslovil ponovno zahtevo za dopolnitev izjave, in sicer: ali banka potrjuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa. Naročnik je na sporočilo sicer dobil odgovor, da račun izbranega ponudnika ni blokiran, vendar pa zapisa v elektronskem sporočilu po vlagateljevih navedbah v nobenem primeru ni mogoče šteti za potrdilo banke, da izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega razpisa ni imel blokiran transakcijski račun, saj elektronsko sporočilo ni bilo podpisano z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim podpisom v smislu 15. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Poleg tega po vlagateljevem prepričanju razpisna dokumentacija daje ustrezno pravno podlago za predložitev dokumentacije in dokazil v tujem jeziku zgolj ob oddaji ponudbe, v primeru dopolnitve ponudbe pa bi moral izbrani ponudnik predložiti naknadno priloženo dokazilo v slovenskem jeziku, česar pa ni storil. Vlagatelj meni, da omenjene formalne pomanjkljivosti glede nepredložitve potrdil vseh poslovnih bank ni mogoče več dopolniti, saj je naročnik izbranega ponudnika že pozval k odpravi pomanjkljivosti in mu tudi določil rok za dopolnitev ponudbe, česar pa izbrani ponudnik ni izpolnil v roku. Po vlagateljevem prepričanju takšna pomanjkljivost ni nebistvena, saj izbranemu ponudniku ni uspelo izkazati ekonomske in finančne sposobnosti za izvedbo javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zaradi neujemanja izjave volje in volje podpisnika, ki je v imenu izbranega ponudnika podpisal dokumente iz ponudbe. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz revizijskega zahtevka, z dne 26.11.2010, da je dokument (obrazec 13) v ponudbi izbranega ponudnika naslovljen "Izjava o izvedbi predmeta javnega naročila brez podizvajalcev", medtem ko vsebina dokumenta ustreza vsebini obrazca-13 ("Izjava o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti"). Vlagatelj meni, da je omenjeni obrazec mogoče razumeti kot izjavo izbranega ponudnika, da predmetnega javnega naročila ne bo izvedel s podizvajalci, ali kot izjavo, da bo v primeru izbire in poziva k sklenitvi pogodbe v petih letih po podpisu pogodbe predložil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Glede na to, da gre po vlagateljevih navedbah za en dokument z dvema različnima pomenoma, obstaja neskladje med izjavo volje in voljo ponudnika, zaradi česar ni mogoče šteti, da je bila izjava o predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predložena. Zaradi omenjene formalne pomanjkljivosti, ki pa ni nebistvena, saj zaradi tega izbranemu ponudniku ni uspelo zadostiti zahtevi iz 4.14 točke razpisne dokumentacije glede zagotovitve finančnih zavarovanj, bi po vlagateljevih navedbah naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, izločiti kot nepopolno.

Vlagatelj vztraja, enako kot je to navajal v revizijskem zahtevku z dne 26.11.2010, da je ponudba nepravilna in nepopolna, ker cene iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika ne zajemajo izvedbe celotnega predmeta javnega naročila. Vlagatelj trdi, da cena iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika ne zajema (stroška) dobave izdelanih tobačnih znamk, saj kaže na to, da ponudbena cena izbranega ponudnika ni izkazana s pariteto, ki jo predvideva razpisna dokumentacija. Izjava izbranega ponudnika glede prevoza, pri čemer naj bi pri tem ravnal posebej varčno, je po vlagateljevih navedbah edino možno dokazilo, s katerim vlagatelj dokazuje, da ponudba izbranega ponudnika ne zajema dobave, oz. da bo cena dobave zaračunana posebej, kar pa ni skladno z razpisno dokumentacijo. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da je izbrani ponudnik družba s poslovnim naslovom in proizvodnjo v Litvi, ki je od kraja dobave oddaljena 1.492 kilometrov, zaradi česar stroški dobave niso zanemarljivi. Ker cena iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika ne zajema cene dobav, je ponudba izbranega ponudnika po vlagateljevih navedbah zavajajoča in neskladna s pravili konkurence. Vlagatelj naročniku očita, da ni upošteval prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, čeprav je ta neprimerna, nepravilna in formalno nepopolna, ter je v nasprotju s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 dopustil, da je izbrani ponudnik dopolnjeval svojo ponudbo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, ki je vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 4301-12/2010/6 z dne 17.1.2011, in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 2.2.2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-342/2010-3 pojasnila, da gre v primeru manjkajočega potrdila banke Danske Bank A/S za formalno nepopolno ponudbo, pri kateri mora naročnik na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izbranemu ponudniku dopustiti in omogočiti dopolnitev njegove ponudbe. Naročnik je manjkajoče potrdilo pridobil in ga po napotku Državne revizijske komisije tudi upošteval pri sprejemu nove odločitve o oddaji naročila. V predloženem potrdilu po naročnikovih navedbah Danske bank A/S ni navedeno, da izbrani ponudnik ni imel blokiran račun v predpisanem obdobju, vendar je razvidno, da uporablja njihove bančne storitve od leta 2007 in da redno poravnava vse obveznosti, kar po naročnikovih navedbah posledično pomeni, da ni imel blokiranega računa. Naročnik je na podlagi b) točke drugega odstavka 41. člena in prvega odstavka 77. člena ZJN-2 pri kontaktni osebi, navedeni na potrdilu, preko elektronskega naslova še dodatno preveril obstoj in vsebino podatkov iz potrdila. Pri tem naročnik to preveritev ne šteje kot potrdilo banke niti kot ponudnikovo dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, ampak kot dokaz o preveritvi izpolnjevanje pogoja za ugotavljanje sposobnosti. Naročnik v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeve očitke glede jezika in interpretacije določila 4.2 točke razpisne dokumentacije, da mora biti vsa dokumentacija, ki se predloži po roku za oddajo ponudbe izrecno le v slovenskem jeziku. Naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da se določila razpisne dokumentacije, kot tudi ZJN-2, nanašajo na ponudbo in glede na določbe 78. člena ZJN-2 so sestavni del ponudbe. Poleg tega je naročnik v konkretnem primeru ocenil, da prevod ni potreben in ga zato od izbranega ponudnika tudi ni zahteval. Glede vlagateljevih očitkov, da gre pri obrazcu-13 za en dokument z dvema različnima pomenoma, zaradi česar obstaja očitno neskladje med izjavo volje ponudnika, naročnik poudarja, da je vlagatelj enako trditev navajal že v svojem prvem revizijskem zahtevku. Kot je po naročnikovih navedbah ugotovila že Državna revizijska komisija, vlagatelj že v svojem prejšnjem revizijskem zahtevku ni predlagal nobenih dokazov in podlag za svoje domneve, zato v konkretnem primeru ne vzdrži njegova interpretacija o možnosti dodatnega pravnega razlogovanja, saj že v prvotnem revizijskem zahtevku ni predložil nobenih dejstev in dokazov. Enako ugotavlja naročnik tudi glede vlagateljevih očitkov o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, ker ta naj ne bi zajemala stroškov prevoza tobačnih znamk od kraja izdelave do območne enote UJP Ljubljana, kot je to določeno v 2.1.6 razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 7.2.2011, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 9.2.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 9.2.2011, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru gre na podlagi spisovne dokumentacije ugotoviti, da je vlagatelj enkrat že izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 15.11.2010. Državna revizijska komisija je takratnemu vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 26.11.2010, ugodila, ker je ugotovila, da je naročnik šele tekom revizijskega postopka presodil, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna in mu v nasprotju z določbo 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) dopustil dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe z manjkajočo izjavo banke Danska Bank A/S (sklep št. 018-342/2010-3 z dne 4.1.2011). Državna revizijska komisija je v povezavi s svojo odločitvijo naročniku dala napotek, "â??da pri morebitnem ponovnem ocenjevanju ponudb predmetnega javnega naročila upošteva tudi potrdilo tretje banke, ki je bilo pridobljeno v času revizijskega postopka, in do katere se neizbrani ponudniki pri zagotavljanju pravnega varstva lahko opredelijo.", vendar pa Državna revizijska komisija pri tem ni ocenjevala ustreznosti oz. neustreznosti vsebine spornega potrdila banke, kakor to želi v obravnavanem primeru nakazati naročnik. Državna revizijska komisija je v svoji odločitvi, z dne 4.1.2011, naročniku zgolj pojasnila, da je lahko presojanje ustreznosti oz. neustreznosti predloženega spornega dokazila, ki je bilo pridobljeno v času revizijskega zahtevka, predmet presoje le novega revizijskega postopka, v katerem bo tudi vlagatelju dana možnost, da se lahko izjasni glede vsebine spornega dokumenta banke. V obravnavanem primeru je tako med strankama ponovno sporno izpolnjevanje pogojev glede ekonomske in finančne sposobnosti izbranega ponudnika in s tem naročnikovo ravnanje, ker je ponudbo izbranega ponudnika ponovno izbral kot najugodnejšo.

Državna revizijska komisija je pri presoji predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v ponudbo izbranega ponudnika, v vlagateljev revizijski zahtevek z dne 26.11.2010, v naročnikov poziv izbranemu ponudniku k pojasnilu ponudbe z dne 8.12.2010, pojasnilo izbranega ponudnika z dne 9.12.2010, potrdilo Danska Bank A/S, v elektronsko korespondenco med naročnikom in predstavnikom Danska Bank A/S. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter listinske dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Na podlagi 2. odstavka 44. člena ZJN-2 lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti od gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona.

Naročnik je v točki 4.4.3. Ekonomska in finančna sposobnost razpisne dokumentacije zahteval, "da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. V dokazilo izpolnjevanja tega pogoja so morali ponudniki predložiti izpolnjen Obrazec -4 - izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančne sposobnosti in potrdilo poslovne banke, ki vodi račun ponudnika, iz katerega izhaja, da ni imel blokiranega transakcijskega računa. Če ima ponudnik več računov, mora predložiti toliko potrdil, kot ima računov."

Med strankama je v obravnavanem primeru nesporno, da ima izbrani ponudnik odprte transakcijske račune pri treh bankah, in sicer pri banki Swedbank AB, banki Danske Bank A/S Lithuania in banki Unicredit Bank Lithuania. Sporno pa je, ali potrdilo Danske Bank A/S v obravnavanem primeru dokazuje, da izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo predmetnega javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. Pri tem vlagatelj zatrjuje, da je omenjeno potrdilo neustrezno, ker je naročnik, kljub predloženemu potrdilu na banko Danske Bank A/S, po elektronski pošti naslovil zahtevo po pojasnilu, ali banka potrjuje, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v potrdilo Danske Bank A/S, z dne 9.12.2010, in ocenjuje, da je v obravnavanem primeru zadosten dokaz, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa. Iz dopisa Danske Bank A/S z dne 9.12.2010 namreč izhaja, da je izbrani ponudnik od aprila leta 2007 komitent omenjene banke in da je imel 2.4.2010 dve obveznosti, ki pa jih je še istega dne poravnal. Navedeno dokazuje, da izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo predmetnega javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. Pri tem je potrebno upoštevati, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil natančne vsebine izjave banke in je bila zato ta prepuščena poslovni politiki banke. Dejstvo, da je naročnik preko elektronske pošte preveril vsebino navedenega potrdila z dne 9.12.2010, s kontaktno osebo banke Danske Bank A/S, pa v obravnavanem primeru ne dokazuje, da je vsebina izjave banke neustrezna, oz. da ne izpolnjuje naročnikove zahteve po predložitvi potrdila o neblokadi transakcijskega računa. Prav tako korespondence med naročnikom in kontaktno osebo banke Danske Bank A/S preko elektronske pošte po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče šteti kot nadomestek potrdilu banke, kakor to želi v revizijskem zahtevku prikazati vlagatelj, ki trdi, da zapisa v elektronskem sporočilu ni mogoče šteti za potrdilo banke iz razloga, ker ni podpisano z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Potrdilo je namreč banka dne 9.12.2010 že izdala in po presoji Državne revizijske komisije ustreza naročnikovim razpisnim zahtevam. Naročnik pa ima na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 vedno možnost, da v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Navedeno pomeni, da lahko naročnik vedno, kadar oceni, da je to potrebno, preveri vsebino in obstoj podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Slednje je v obravnavanem primeru storil tudi naročnik, zaradi česar Državna revizijska komisija ne sprejema vlagateljevega zatrjevanja, da je naročnik v nasprotju z določbo 78. člena ZJN-2 izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Naročnik je namreč obstoj in vsebino izjave preveril zgolj pri banki, nikakor pa ni izbranega ponudnika pozival k dodatnim pojasnilom, kakor v obravnavanem primeru to zatrjuje vlagatelj.

Prav tako Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevim zatrjevanjem, da je omenjena izjava banke Danske Bank A/S neustrezna, ker ni predložena v slovenskem jeziku. V zvezi z uporabo jezika je iz 4.2. poglavja (Jezik) razpisne dokumentacije razvidno napotilo naročnika, in sicer: "Izvirni uradni dokumenti v tujem jeziku, ki jih mora ponudnik predložiti za dokazovanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti so lahko ob oddaji ponudbe predloženi tudi le v izvirnem jeziku (prevod ni potreben). Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba ta dokazila ali del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to na podlagi drugega odstavka 23. člena ZJN-2 zahteva in ponudniku določi ustrezen rok. Stroške prevoda nosi ponudnik." Državna revizijska komisija zavrača vlagateljevo interpretacijo omenjene zahteve, da razpisna dokumentacija daje ustrezno pravno podlago za predložitev dokumentacije in dokazil v tujem jeziku zgolj ob oddaji ponudbe, ne pa tudi v primeru dopolnjevanja ponudbe. Dopolnitev ponudbe na podlagi določbe 78. člena ZJN-2 je namenjeno k odpravi formalnih nepopolnosti prvotno predložene ponudbe, s čimer slednja postane popolna. Kar pomeni, da so v okviru formalnih dopolnitev predložena dokazila sestavni del ponudbene dokumentacije in se pravila glede uporabe jezika nanašajo tudi na dopolnitve. Glede na to, da je naročnik v obravnavanem primeru za dokazovanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti dopustil predložitev dokumentov tudi v izvirnem jeziku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložena izjava banke ustreza naročnikovim zahtevam glede jezika.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izjava Danske Bank A/S ustrezna in dokazuje, da izbrani ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa, zaradi česar vlagatelj v obravnavanem primeru posledično ni uspel dokazati neizpolnjevanja ekonomske in finančne sposobnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem naročnikovega protipravnega ravnanja pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

V nadaljevanju pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku navaja ista dejstva, kot jih je že uveljavljal v revizijskem zahtevku, z dne 26.11.2010, in so bila že predmet presoje Državne revizijske komisije. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker cene iz ponudbenega predračuna ne zajemajo izvedbe celotnega predmeta javnega naročila, in zaradi neujemanja volje in volje podpisnika, ki je v imenu izbranega ponudnika podpisal dokumente iz ponudbe. Državna revizijska komisija je v zvezi s tem v svoji odločitvi z dne 4.1.2011 že presodila, da so vlagateljeve navedbe na podlagi predloženih dokazov neutemeljene. Naročnik je bil v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja, v smislu 3. odstavka 23. člena ZRPJN, vezan na napotke Državne revizijske komisije, ki je naročnikovo odločitev o izbiri razveljavila zaradi napačne uporabe materialnega prava in ne zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedeno pomeni, da je bil naročnik na podlagi odločitve Državne revizijske komisije dolžan postopek dopolnjevanja ponudbe izpeljati na podlagi 78. člena ZJN-2 in na tej podlagi ponovno oceniti ponudbo izbranega ponudnika. Pri tem pa bi bilo nedopustno vlagatelju znova dopustiti, da izpodbija tisto, o čemer je bilo že odločeno oz. kar je bilo že zavrnjeno, saj iste stvari po pravni teoriji ne sme na novo obravnavati in o njej ponovno odločati. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija omenjenih vlagateljevih navedb ni več ponovno presojala, saj vlagatelj v obravnavanem primeru ni dokazal, da na novo navedena dejstva in dokaze brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že prej.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer nagrado za postopek 1.400,00 EUR, izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (Tar. št. 6002 ZOdvT), potne stroške za vpogled pri naročniku z dne 21.1.2011, vse povečano za 20 % in stroške za plačano takso v višini 5.000,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 24.2.2011

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Odvetniška družba Borut Soklič, Ljubljanska cesta 11, Celje,
- Ministrstvo- za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana,
- GarsĹł pasaulis UAB,- SalomÄ"jos NÄ"ries 69, LT-06304 Vilnius, Litva,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.