018-009/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-009/2011-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izvajanje svetovalnega inženiringa s kontrolo projektne dokumentacije, vodenjem investicijskega projekta ter nadzorom gradnje in opremljanja objekta Nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje" in na podlagi pritožbe in zahtevka za revizijo, ki ju je vložil vlagatelj LOKAINŽENIRING d.o.o., Kapucinski trg 7, škofja Loka, ki ga zastopa odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.03.2011

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

4. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.03.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 23.06.2010, pod št. objave JN 5396/2010.

Naročnik je dne 21.10.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi NAVOR projektiranje, storitve in raziskave d.o.o., Ulica XIV. Divizije 12, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 30.11.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna in popolna ter da je ponudil najnižjo ceno.
Kot ugotavlja vlagatelj, je med njim in naročnikom sporno, od kdaj se šteje, da je kader, ki je vpisan v obrazec 7, pridobil ustrezne (desetletne) delovne izkušnje. Vlagatelj zatrjuje, da se ne strinja z naročnikom v tem, da je potrebno zahtevane delovne izkušnje šteti od dneva opravljenega strokovnega izpita, pač pa jih je po njegovem mnenju potrebno šteti od dneva pridobljene ustrezne strokovne izobrazbe. Vlagatelj citira 77. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) in poudarja, da zakon ne določa, da se štejejo zgolj tiste delovne izkušnje, ki jih strokovni kader pridobi po opravljenem strokovnem izpitu. Vlagatelj navaja, da iz 77. člen ZGO-1 in 45. člen ZGO-1 izhaja, da se delovne izkušnje štejejo od končanega študija za pridobitev ustrezne izobrazbe. Vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da pravilnost njegove interpretacije zakona in naročnikovih zahtev potrjuje tudi praksa Državne revizijske komisije (vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-199/2010).
Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-73/2006, 018-137/2006, 018-214/2007 ter poudarja, da naročnik v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki jih ni vnaprej zapisal v razpisno dokumentacijo oziroma jih kot obvezne določajo predpisi s področja javnega naročanja. Navedeno pomeni, poudarja vlagatelj, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji jasno navesti, da bo kot ustrezne štel zgolj tiste kadre, ki bodo izkazali deset let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu. Takšne zahteve pa naročnik ni postavil. Vlagatelj poudarja, da kader, ki ga je navedel v obrazec 7, izpolnjuje naročnikove zahteve glede delovnih izkušenj. V zvezi z naročnikovimi navedbami o tem, da je nominirani nadzornik pridobil visoko izobrazbo šele leta 2001 in da od takrat še ni preteklo 10 let, vlagatelj navaja, da ustrezna izobrazba ni samo visokošolska izobrazba, saj je nadzornik pridobival izkušnje že po opravljeni srednji šoli, kar pa ni v nasprotju z razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik s sporno odločitvijo posegel tudi v načelo enakopravnosti. Kot poudarja vlagatelj, je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je odgovorna nadzornica požarne stroke (gospa R.G.N.) diplomirala šele leta 2000, pa to ni bil razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba izločena, ponudba izbranega ponudnika pa ne, čeprav gre v obeh primerih za enako nepravilnost ponudb.
Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik odrekel vpogled v ponudbe preostalih ponudnikov. Vlagatelj se s takšnim ravnanjem naročnika ne strinja in poudarja, da se naročnik do nepravilnosti in nepopolnosti teh ponudb sploh ni opredeljeval. Vlagatelj poudarja, da mu je naročnik s tem okrnil pravno varstvo. Kljub temu, zaključuje vlagatelj, je prepričan, da tudi ostali ponudniki ne izpolnjujejo spornega kadrovskega pogoja, poleg tega pa ne izpolnjujejo niti ostalih zahtev iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o izbiri razveljavi in zahteva povrnitev revizijskih stroškov po priloženem stroškovniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve do plačila.

Naročnik je s sklepom, z dne 22.12.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik citira zahteve iz točke d.2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in poudarja, da je za nominirane kadre zahteval, da imajo najmanj deset let delovnih izkušenj na področju nadzorovanja del. Navedeno pomeni, zatrjuje naročnik, da je moral imeti nominiran kader opravljen tudi strokovni izpit, in sicer pred najmanj desetimi leti, saj drugače ni mogel opravljati del nadzornika, niti po takrat niti po danes veljavni zakonodaji. Da bi torej nadzornik lahko nadzoroval dela, zatrjuje naročnik, je moral ne le pridobiti določeno stopnjo izobrazbe, temveč je moral v predpisanem obdobju dejansko izvrševati nadzorovanje del.
Naročnik še poudarja, da je zahteval tudi, da je nominiran kader vpisan v IZS oziroma ZAPS. Kot navaja naročnik, se inženirji vpisujejo v imenik IZS, arhitekti pa v imenik ZAPS, vpis v ustrezno zbornico pa pomeni tudi pravico opravljanja nadzora posameznih del za zahtevne objekte glede na stroko. Naročnik v zvezi s tem še navaja, da je zahteval tudi predpisano izobrazbo po ZGO-1, pri čemer je poudaril, da gre za zahteven objekt. Po sedaj veljavni izobrazbi, poudarja naročnik, je ustrezna strokovna izobrazba univerzitetna, visoka ali višja.
Naročnik še navaja, da je vlagatelja pozval, naj za kadre iz obrazca 7 predloži ustrezna dokazila o delovnih izkušnjah na področju nadzorovanih del, to je potrdila o opravljenem strokovnem izpitu oziroma drug ustrezen dokaz. Ker vlagatelj zahtevanih dokumentov ni predložil, poudarja naročnik, jih je moral pridobiti sam.
Naročnik tudi ugotavlja, da je nominiran odgovorni nadzornik arhitekture šele dne 29.09.2000 pridobil visoko strokovno izobrazbo. Četudi bi se upoštevale navedbe vlagatelja, poudarja naročnik, od dneva pridobitve ustrezne izobrazbe do dneva, ki je bil določen za odpiranje ponudb, še ni preteklo 10 let. Nominirani strokovnjak je vpisan v IZS, in sicer je dne 14.11.2006 opravil strokovni izpit na področju gradbene stroke. V kolikor bi nominirani nadzornik želel nadzirati področje arhitekture, poudarja naročnik, bi moral imeti opravljen strokovni izpit na področju arhitekture, in sicer bi ga moral opraviti pred več kot desetimi leti.
Naročnik navaja, da je nominirani nadzornik gradbenih konstrukcij opravil strokovni izpit s področja gradbene stroke dne 03.12.2002, nominirani nadzornik požarne varnosti je opravil strokovni izpit s področja elektro stroke dne 19.04.2007, nominirani nadzornik za dobavo in montažo opreme je pridobil visoko strokovno izobrazbo in naziv dipl. inž. gradb. dne 30.03.2001, strokovni izpit pa je opravil dne 06.06.2001.
Naročnik nadalje navaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna in zato vlagatelj v tistem delu revizijskega zahtevka, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, nima aktivne legitimacije. Kljub temu, navaja naročnik, se je izrekel tudi o tem očitku. Kot poudarja naročnik, so lahko ponudniki kot odgovorne nadzornike nominirali osebe, ki so najmanj pred desetimi leti izpolnili zakonske pogoje za izvajanje nadzora. Ker je tako lahko nominiran nadzornik pridobil ustrezne izkušnje nadziranja del tudi, če je imel le višjo izobrazbo in ker lahko nominirani nadzornik nadzira razpisana dela tudi brez visoke strokovne izobrazbe, je sklicevanje vlagatelja na čas pridobitve visoke strokovne izobrazbe za odgovorno nadzornico R.G.N., brezpredmetno. Nominirana nadzornica je izpolnjevala pogoje za nadzorovanje del že leta 1986, saj je tega leta opravila strokovni izpit v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, in sicer na podlagi pridobljene višje izobrazbe.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 10.01.2011, Državno revizijsko komisijo obvestil, da bo postopek, zaradi naročnikovega molka, nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Zoper naročnikov sklep, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, je vlagatelj dne 17.01.2011 vložil pritožbo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikov sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, prejel od svoje stranke šele dne 13.01.2011, ko se je s z njo sestal zaradi druge zadeve, ki je prav tako v odločanju pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj poudarja, da je zahtevek za revizijo vložil preko pooblaščenca in da bi moral naročnik, skladno z določilom iz prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročiti pooblaščencu. Vlagatelj zatrjuje, da je potrebno kot pravno veljavno vročitev šteti zgolj vročitev vlagateljevemu pooblaščencu. Vlagatelj poudarja, da se neposredna vročitev njegovi stranki ne more šteti kot veljavno opravljena vročitev in da na opisano ravnanje naročnika ni mogoče vezati nikakršnih pravnih posledic.
Vlagatelj še navaja, da je dne 10.01.2011, v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN, zahteval nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo, ker je menil, da je nastopil molk organa.
Vlagatelj predlaga, da naj Državna revizijska komisija njegovi pritožbi ugodi in razveljavi naročnikov sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. Vlagatelj (podredno) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in poudarja, da se z naročnikovo odločitvijo ne strinja. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve do plačila.

Državna revizijska komisija je dne 25.01.2011 vlagatelja pozvala k predložitvi dokazil za dva kadra, ki ju je vlagatelj vpisal v razpisni obrazec št. 7. Državna revizijska komisija je zahtevana dokazila prejela dne 09.02.2011.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21.02.2011 odstopil Pripravljalno vlogo. Naročnik v odstopljeni vlogi ponavlja svoje ugotovitve iz sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN, ne določata drugače. Varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil je torej zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje po tem, ko naročnik odloči o njem. V primeru, ko naročnik o zahtevku za revizijo odloči vsebinsko (prvi odstavek 16. člena ZRPJN) in ga zavrne kot neutemeljenega, se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo na podlagi pravočasnega posredovanja obvestila o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo v 20-ih dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo, pa lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem ni omejen z rokom, o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo pa mora obvestiti tudi naročnika (drugi odstavek 16. člena ZRPJN).

Vlogi, na podlagi katerih se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, sta torej bodisi obvestilo o nadaljevanju postopka, ki ga mora vlagatelj (v primeru, če naročnik o zahtevku za revizijo odloči po vsebini in ga zavrne kot neutemeljenega) v roku treh dni od prejema odločitve posredovati naročniku, bodisi obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki ga vlagatelj (v primeru naročnikovega molka) posreduje Državni revizijski komisiji.

Pritožba je v skladu z določili ZRPJN pravno sredstvo, ki ga lahko vlagatelj vloži le v zakonu navedenih primerih, ko naročnik o zahtevku za revizijo ne odloči vsebinsko, temveč procesno, ko ga torej zaradi različnih procesnih pomanjkljivosti zavrže, ne pa zavrne. Pritožba je tako v skladu z določbami ZRPJN dopustna le v primerih, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže zaradi nedopolnitve ali nepravočasne dopolnitve nepopolne vloge (peti odstavek 12. člena ZRPJN), zaradi njegove nepravočasne vložitve (drugi odstavek 13. člena ZRPJN), zaradi neobstoja aktivne legitimacije (drugi odstavek 13. člena ZRPJN) in v primeru, če naročnik zaradi nepravočasnega posredovanja obvestila o nadaljevanju postopka ali molka vlagatelja izda sklep o ustavitvi postopka revizije (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

Iz dokumentacije iz spisa izhaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 25.11.2010, po pooblaščencu, Odvetniški pisarni Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana. Iz odstopljene dokumentacije dalje izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo obravnaval vsebinsko in ga zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik se je torej vsebinsko opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb, vendar je odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo dne 30.12.2010 izročil neposredno vlagatelju in ne njegovemu pooblaščencu. Takšno ravnanje naročnika ni skladno s pravili ZRPJN in ZPP. V skladu s pravilom o vročanju iz 137. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja tudi v postopku revizije javnih naročil, bi moral naročnik v obravnavanem primeru odločitev, s katero je odločil o zahtevku za revizijo vročiti pooblaščencu. Ker je naročnik sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, vročil neposredno vlagatelju, opravljena vročitev za vlagatelja ni mogla povzročiti pravnih učinkov oziroma pričetka teka tri-dnevnega roka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN.

Vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nima pravice vložiti pritožbe zoper naročnikovo (vsebinsko) odločitev o zahtevku za revizijo, saj je ZRPJN ne predvideva. Ker je pravno varstvo v obravnavanem primeru vlagatelju zagotovljeno na podlagi vložene zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, pa vlagatelj za vložitev pritožbe tudi nima pravnega interesa. Vlagatelj je namreč, skladno z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN, Državno revizijsko komisijo obvestil, da bo postopek, zaradi naročnikovega molka, nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, o nadaljevanju pa je obvestil tudi naročnika (vloga, z dne 11.01.2011). Pravno varstvo je torej vlagatelju v obsegu, ki ga določa ZRPJN, zagotovljeno v revizijskem postopku, in sicer na podlagi zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z določbo 343. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, vlagateljevo pritožbo zavrgla kot nedovoljeno. Pritožba je v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP nedovoljena v primeru, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ter v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo pa predsednik senata zavrže s sklepom (prvi odstavek 343. člena ZPP).

Nenazadnje se je z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo seznanil tudi pooblaščenec (in v pritožbo zapisal, da se z njo ne strinja in zato podredno zahteva tudi nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo), zato s sporno vročitvijo tudi sicer niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegova ponudba pravilna in (posledično) popolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj v zvezi s tem tudi zatrjuje, da je bila njegova ponudba izločena zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja, ponudba izbranega ponudnika pa ne, kljub temu, da tudi izbrani ponudnik ni izpolnil identične zahteve naročnika. Vlagatelj tudi očita naročniku, da mu ni omogočil vpogleda v ponudbe preostalih ponudnikov ter v zvezi s tem poudarja, da je prepričan da tudi ostali ponudniki ne izpolnjujejo spornega kadrovskega pogoja, poleg tega pa ne izpolnjujejo niti ostalih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje popolnosti ponudb ter naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba presojati z vidika 16. do 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Naročnik je točki d.2 (Tehnični pogoji in kadrovska sposobnost) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da morajo ponudniki predložiti "seznam, strokovnjakov, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovorni za nadzor kakovosti (Razpisni obrazec št. 7)".

Naročnik je v isti točki Navodila ponudnikom za izdelavo za izdelavo ponudbe (med drugim) zapisal:

"Ponudnik (v primeru skupne ponudbe poslovodeči partner oz. partnerji v skupnem nastopu) mora imeti na razpolago ustrezne strokovne kadre, navedene v razpisnem obrazcu 7, z najmanj 10 leti delovnih izkušenj na področju nadzorovanja del, vpisanimi v imenik IZS oziroma ZAPS (članstvo v zbornici izjemoma ni potrebno za koordinatorja za varnost in zdravje pri delu) in predpisano izobrazbo po ZGO (upoštevati, da gre za zahteven objekt po ZGO).

Navedeni kadri v razpisnem obrazcu 7 bodo nominirani kot odgovorni nadzorniki pri izvajanju gradbenega nadzora in nadzora nad dobavo in montažo opreme.

Ponudnik je za posameznega nominiranega strokovnjaka dolžan predložiti dokazilo o izobrazbi, delovnih izkušnjah na ustreznem področju in vpisu v pristojno zbornico."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Razpisni obrazec št. 7 (Spisek strokovnjakov, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in za nadzor kakovosti). V naveden obrazec so morali ponudniki vpisati priimek in ime, strokovni naziv, delovne izkušnje v letih in enotno identifikacijsko številko iz imenika IZS ali ZASPS, in sicer za vodjo projekta, odgovornega nadzornika, odgovornega nadzornika arhitekture, odgovornega nadzornika gradbene konstrukcije, odgovornega nadzornika elektro stroke, odgovornega nadzornika strojne stroke, odgovornega nadzornika požarne varnosti, koordinatorja za zdravje in varnost pri delu in nadzornika za dobavo in montažo opreme (za koordinatorja za zdravje in varnost pri delu članstvo v zbornici ni bilo potrebno, naročnik pa je za navedenega koordinatorja, kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve, zahteval 5 let delovnih izkušenj na področju za katerega je bil imenovan).

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (med drugim) podal tudi naslednja pojasnila (navedena pojasnila so bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 30.07.2010):

"Članstvo v zbornici izjemoma ni potrebno za koordinatorja za varnost in zdravje pri delu.

Ker je pričela veljati prva različica Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih šele leta 2003, se v delu, ki se nanaša na delovne izkušnje koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, zahteva iz razpisne dokumentacije spremeni z 10 na najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju koordinacije za zdravje in varnost pri delu pri izvedbeni fazi projekta.

Za dokazila o delovnih izkušnjah šteje seznam delovnih izkušenj z opisom delovnih mest, na katerih je bil posamezni strokovnjak zaposlen in opisom delovnega področja. V seznamu delovnih izkušenj naj bodo razvidni tudi podatki, iz katerih bo razvidno, katera dela in na katerih delovnih mestih je opravljal, kot tudi dokazilo o času zaposlitve na posameznem delovnem mestu in dokazilo o skupnem času delovnih izkušenj na mestu strokovnjaka za katerega je bil nominiran".

Naročnik je obseg razpisanih del podrobneje definiral v 3. točki Povabila k oddaji ponudbe (Predmet javnega naročila). Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na tri sklope del, in sicer na: 1. svetovalni inženiring (v okviru katerega je predvidel tehnično svetovanje - točka A, zastopanje naročnika/investitorja v upravnih postopkih v zvezi z gradnjo in opremljanjem projekta - točka B in gradbeni nadzor nad izvajanjem del - točka C), 2. vodenje projekta in 3. druga dela.

Naročnik je v točki C (Gradbeni nadzor nad izvajanjem del) med drugim opozoril ponudnike, da se "Gradbeni nadzor (strokovni nadzor) z izpolnitvijo pogojev se izvaja na podlagi 85. do 88. člena Zakona o graditvi objektov in predpisih, izdanih na njegovi podlagi in da se za uspešno dokončanje del šteje uspešno opravljena primopredaja GOI del".

Iz zgoraj citiranih naročnikovih navodil izhaja, da se gradbeni nadzor izvaja na podlagi ZGO-1 (oziroma ob upoštevanju določil iz 85., 86., 87. in 88. člena ZGO-1), da gre v obravnavanem primeru za zahteven objekt po ZGO-1 ter da mora imeti vsak izmed kadrov, ki bodo vpisani v Razpisni obrazec št. 7 (z izjemo koordinatorja za zdravje in varnost pri delu), najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju nadzorovanja del. V tem je tudi razlika med dejanskim stanjem v obravnavani zadevi in med dejanskim stanjem v zadevi 018-199/2010, na katero se sklicuje vlagatelj (takratni naročnik namreč v razpisni dokumentaciji za odgovornega vodjo del ni zahteval nobenih dodatnih pogojev oziroma določenega števila let delovnih izkušenj na področju nadzorovanja del).

V drugem odstavku 86. člena ZGO-1 je določeno: "Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno projektiranje manj zahtevnih objektov ali za odgovorno vodenje del".

V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZGO-1, je odgovorni projektant "â?? lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih".

V skladu s prvim odstavkom 77. člena je odgovorni vodja del "â??.. lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik". (drugi odstavek 77. člena ZGO-1)

Ob upoštevanju zgoraj citiranih zakonskih določil, nadzor nad gradnjami lahko izvajajo (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) le tisti posamezniki, ki imajo med drugim opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici. Iz navedenega razloga se je potrebno strinjati z naročnikom v tem, da so morali ponudniki, ob upoštevanju zgoraj citirane zahteve, v skladu s katero morajo imeti nominirani kadri "najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju nadzorovanja del" za vse kadre (z izjemo koordinatorja za varnost in zdravje pri delu), ki so jih vpisali v Razpisni obrazec št. 7, izkazati, da so opravili tudi strokovni izpit, in sicer najmanj deset let pred potekom roka za oddajo ponudb (v obravnavanem primeru je bil rok za oddajo ponudb določen dne 16.08.2010). Naročnik je v obravnavanem primeru očitno ocenil, da je potrebno za uspešno izvedbo razpisanih del ponuditi takšne strokovnjake (odgovorne nadzornike), ki so vsaj deset let že opravljali dela na področju nadzorovanja del, za opravljanje takšnih del pa je potreben tudi strokovni izpit.

V skladu z zgoraj citirano zahtevo so torej morali ponudniki (med drugim) izkazati, da nominirani kadri (z izjemo koordinatorja za varnost in zdravje pri delu) že najmanj deset let izpolnjujejo pogoje za opravljanje gradbenega nadzora v skladu z veljavno zakonodajo. Ob upoštevanju naročnikove razpisne dokumentacije, torej ni dovolj (kot zmotno navaja vlagatelj), "da imajo nominirani nadzorniki desetletne delovne izkušnje, ki se štejejo od pridobljene ustrezne strokovne izobrazbe". Nominirani kadri so morali izkazati desetletne izkušnje s področja nadzorovanja del, kar pomeni, da so morali (najmanj pred desetimi leti) izpolniti tudi vse zakonske pogoje za izvajanje nadzorovanja del, in med drugim opraviti tudi strokovni izpit. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno navedel, "da bo kot ustrezne štel zgolj tiste kadre, ki bodo izkazali deset let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu". Ker pa lahko gradbeni nadzor v skladu z veljavno zakonodajo opravljajo le tisti posamezniki, ki imajo opravljen tudi strokovni izpit, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku, da razpisna dokumentacija v spornem delu ni bila dovolj jasna oziroma, da bi moral naročnik izrecno zahtevati, da se zahtevane (desetletne) delovne izkušnje štejejo od opravljenega strokovnega izpita, ni mogla slediti.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da predmet konkretnega spora ni ugotavljanje zakonitosti (ustreznosti) posameznih zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, temveč ugotavljanje, ali vlagateljeva ponudba te zahteve izpolnjuje. Zgolj takšno ponudbo je namreč mogoče označiti za popolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, vse nepopolne ponudbe pa morajo biti, v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom tega zakona), izločene. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 5. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelj za štiri strokovnjake/odgovorne nadzornike (iz sicer za osebe D.S., B.S., L.J. in R.Č. (ki jih je vpisal v Razpisni obrazec št. 7) ni izkazal desetletnih izkušenj s področja nadziranja del (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je odgovorni nadzornik D.S. opravil strokovni izpit leta 2006, odgovorni nadzornik B.S. leta 2002, odgovorni nadzornik L.J. leta 2007 in odgovorni nadzornik R.Č. leta 2001), je bila njegova ponudba zakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odločitev naročnika, da je vlagateljeva ponudba, kljub opisani pomanjkljivosti, pravilna in popolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa bi pomenila ne le kršitev lastne razpisne dokumentacije in prvega odstavka 80. člena ZJN-2 (ki nalaga naročniku, da mora izločiti vse nepopolne ponudbe) temveč tudi poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Iz razloga, ker je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna, se Državna revizijska komisija ni izrekala o ostalih očitkih, ki se ravno tako nanašajo na (ne)pravilnost in (ne)popolnost njegove ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da je iz istega razloga nepopolna tudi ponudba izbranega ponudnika oziroma navaja, da v Razpisni obrazec št. 7 vpisana nadzornica N.G.R., ne izpolnjuje naročnikovih zgoraj citiranih zahtev. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju preverila, ali je ponudba izbranega ponudnika v spornem segmentu pravilna in popolna.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je odgovorna nadzornica požarne stroke, ki jo je izbrani ponudnik vpisal v Razpisni obrazec št. 7, izpolnila pogoje za nadzorovanje del že leta 1986, saj je tega leta opravila strokovni izpit na podlagi pridobljene višje izobrazbe in v skladu s tedaj veljavno zakonodajo (o navedenem se je vlagatelj lahko prepričal na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom). Vlagateljevemu očitku o tem, da iz razloga, ker je sporna nadzornica pridobila visoko strokovno izobrazbo šele leta 2000 in zato ni izpolnila naročnikove identične kadrovske zahteve, Državna revizijska komisija torej ni mogla slediti.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeva ponudba ni pravilna in popolna in ker je ponudba izbranega ponudnika (v identičnem delu) pravilna in popolna, vlagatelju ni priznala pravnega interesa glede preostalih očitkov iz zahtevka za revizijo (vlagatelj namreč tudi zatrjuje, da mu je naročnik nezakonito odrekel vpogled v ponudbe preostalih ponudnikov in hkrati navaja, da so iz istega razloga nepopolne tudi te ponudbe). Ker tudi morebitna utemeljenost navedenih vlagateljevih očitkov ne more več vplivati na njegov pravni položaj, jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.03.2011

predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
SPLOšNA BOLNIšNICA CELJE, Oblakova ulica 5, Celje
odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
NAVOR projektiranje, storitve in raziskave d.o.o., Ulica XIV. Divizije 12, Celje
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana