018-045/2011 DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Številka: 018-045/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava orodja, pisarniške opreme in druge opreme" in na podlagi pritožbe vlagatelja VILING, d.o.o., Kersnikova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 25. 2. 2011

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba, vložena z vlogo z dne 11. 2. 2011, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26. 10. 2010 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Živila in material za prehrano" po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Obvestilo o naročilu je naročnik dne 27. 10. 2010 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN10335/2010. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 29. 11. 2010 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Po izvedenih pogajanjih je naročnik dne 21. 12. 2010 izdal obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 402-8/201-TK-411/10-1), s katerim je ponudnike obvestil, da naročila v sklopih 1 in 2 ne bo oddal in da je v sklopu 3 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika IMEXA, d.o.o., Zaloška cesta 163, Ljubljana.

Po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 6. 1. 2011 pri naročniku zahteval dodatno obrazložitev. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev s sklepom z dne 11. 1. 2011 zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da so v obvestilu o oddaji naročila jasno razvidni razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe in da obvestilo vsebuje vse obvezne elemente iz 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 28. 1. 2011 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nepravilno, zaradi česar zahteva razveljavitev sklepa, s katerim je naročnik ugotovil nepravilnost vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je dne 1. 2. 2011 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je vlagatelj obvestilo o oddaji naročila prejel dne 4. 1. 2011. Dne 6. 1. 2011 je vložil zahtevo za dodatno obrazložitev, ki jo je naročnik zavrgel, sklep o tem pa je vlagatelj prejel dne 19. 1. 2011. Naročnik je dne 31. 1. 2011 prejel zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil dne 28. 1. 2011. Naročnik tako ugotavlja, da je zahtevek za revizijo glede na tretji odstavek 79. člena ZJN-2 vložen prepozno.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 11. 2. 2011 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi navaja, da je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo kot prepoznega, sklicujoč se na 79. člen ZJN-2. Tako kot v predmetu revizije (kaj je letni promet) ima tudi v primeru razlage 79. člena ZJN-2 svojo razlago, ki temelji na papeški nezmotljivosti, navaja vlagatelj, in dodaja, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, 28. 1. 2011, to je v roku 9 dni po prejemu odgovora na zahtevek po obrazloženem poročilu.

Po preučitvi pritožbe in predložene postopkovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je treba presojati z vidika prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena ZRPJN mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo je treba upoštevati tudi tretji odstavek 79. člena ZJN-2, ki določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Iz citiranih določb ZRPJN in ZJN-2 izhaja, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od dneva prejema odločitve o oddaji naročila. V primeru, kadar so izpolnjeni v ZJN-2 določeni pogoji in ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev, začne desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve. Kadar pogoji za izdajo dodatne obrazložitve niso izpolnjeni in naročnik zahtevo za izdajo zavrže, začne rok za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, ne pa od dneva prejema odločitve naročnika o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila (dokument z dne 21. 12. 2010) prejel 4. 1. 2011. Zahtevo za dodatno obrazložitev je vlagatelj naročniku posredoval dne 6. 1. 2011. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev zavrgel s sklepom z dne 11. 1. 2011, ki ga je vlagatelj prejel dne 19. 1. 2011. Zahtevek za revizijo je vlagatelj vložil dne 28. 1. 2011.

Glede na navedeno dejansko stanje in glede na določbo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odgovoriti na vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oz. ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev, saj je od razrešitve tega vprašanja odvisna pravočasnost zahtevka za revizijo. Kot je bilo že zapisano, tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da morajo biti za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izpolnjeni naslednji pogoji:

- odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila mora vsebovati jasno navedbo o tem, kaj naj dodatna obrazložitev vsebuje, in
- zahteva za izdajo dodatne obrazložitve mora biti vložena pravočasno, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika.

Vlagatelj je zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila vložil pravočasno, in sicer dne 6. 1. 2010, torej v roku treh delovnih dni po prejemu odločitve naročnika o oddaji naročila. Vendar pa za izdajo dodatne obrazložitve nista bila izpolnjena preostala dva pogoja, določena v 1. in 2. alineji prejšnjega odstavka. Odločitev o oddaji javnega naročila je namreč vsebovala razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila za vsako izmed prejetih ponudb pojasnil, katere nepravilnosti je pri njih ugotovil. Tako je tudi za vlagateljevo ponudbo zapisal, da je nepravilna, ker letni promet ne dosega zahtevane, najmanj 2,5-kratne vrednosti njegove ponudbe, poleg tega pa naj določeni ponujeni artikli ne bi izpolnjevali tehničnih zahtev naročnika. V sklopu 3, v katerem je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika, je tudi pojasnil razloge za izbiro.

Vlagateljeva zahteva za izdajo dodatne obrazložitve odločitve po drugi stani ni vsebovala jasne navedbe o tem, kaj naj dodatna obrazložitev pravzaprav vsebuje. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 5. 1. 2011, s katero je zahteval izdajo dodatne obrazložitve, povzel naročnikovo obrazložitev ugotovitve o nepravilnosti njegove ponudbe, v nadaljevanju pa je zapisal, da je naročnikova ugotovitev o višini letnega prometa napačna in da njegov dejanski letni promet presega zahtevano višino. Vlagatelj je v zahtevi še zapisal, da od naročnika pričakuje, da njegovo ponudbo opredeli kot pravilno ter nadaljuje s postopkom dodelitve javnega naročila, v nasprotnem primeru pa bo vložil zahtevek za revizijo oz. zahteval povrnitev stroškov izdelave ponudbe.

Takšne zahteve po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče obravnavati kot jasne navedbe, o čem naj naročnik poda obrazložitev. V zahtevi za dodatno obrazložitev vlagatelj ni zahteval dodatnih pojasnil v zvezi z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe ali prednostmi sprejete ponudbe. Nasprotno, iz zahteve za dodatno obrazložitev je razvidno, da so mu razlogi za zavrnitev njegove ponudbe jasni, saj je naročnika opozoril, da je njegova odločitev napačna in da bo zoper njo uveljavljal pravno varstvo. Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kot je razvidna iz vlagateljeve vloge z dne 5. 1. 2011, bi bilo kvečjemu mogoče obravnavati kot pisno opozorilo, saj vlagatelj od naročnika pričakuje spremembo odločitve o oddaji naročila. Vendar ZJN-2 možnosti pisnega opozorila ne vsebuje več, ker ga je ukinil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010). Tudi sicer gre ugotoviti, da vložitev pisnega opozorila, ko je bilo to še dopustno, ni v ničemer vplivala na potek rokov za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila upravičeno zavrgel. Posledično je treba, ob upoštevanju tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ugotoviti, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo začel teči po prejemu odločitve o oddaji naročila, torej naslednji dan po 4. 1. 2011 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe)), iztekel pa se je dne 14. 1. 2011. Ker je iz ovojnice, v kateri je bil posredovan zahtevek za revizijo, razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 28. 1. 2011, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot pravočasnega.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni pravočasno vložil zahtevka za revizijo, zaradi česar ga je naročnik upravičeno zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo z dne 11. 2. 2011, v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 25. 2. 2011

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- DARS družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- VILING, d.o.o., Kersnikova 10, 1000 Ljubljana
- IMEXA, d.o.o., Zaloška cesta 163, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana