018-010/2011 Občina Žiri

Številka: 018-010/2011-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članic Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore - Projekt Žiri - Izgradnja kanalizacijskega sistema" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Hidrotehnik, d.d., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.2.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 9.12.2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrniti stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3.2.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore - Projekt Žiri - Izgradnja kanalizacijskega sistema". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN6134/2010 z dne 12.7.2010.

Dne 25.10.2010 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta je razvidno še, da je naročnik kot popolno med drugim označil tudi vlagateljevo ponudbo, ki pa je bila po ponudbeni ceni na drugem mestu, t.j. za ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.12.2010 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem najprej izpostavlja določila 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki se nanašajo na izločitev kandidata, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi katerega od v ZJN-2 naštetih kaznivih dejanj, ki je bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem ter ki ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov. Vlagatelj izpostavlja tudi s tem povezana določila razpisne dokumentacije in določbo 77. člena ZJN-2, ki se nanaša na naročnikovo dolžnost preveritve obstoja in vsebine podatkov iz izbrane ponudbe. Vlagatelj dalje zatrjuje nezakonitost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. S tem v zvezi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, vezanih na osebno sposobnost, zaradi česar bi ga naročnik moral izločiti iz postopka. Vlagatelj vezano na navedeno pojasnjuje, da je dne 6.12.2010 v časniku Delo, dne 7.12.2010 pa v časniku Dnevnik ter v ostalih sredstvih javnega obveščanja zasledil novico, da je bil predsednik upravnega odbora izbranega ponudnika, I.Z., pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje podkupovanja, zaradi česar mu je bila izrečena kazen 12 mesecev zapora pogojno in plačilo 360 dnevnih zneskov. Sodba naj bi po poročanju omenjenih časnikov postala pravnomočna že dne 4.11.2010. Iz navedenega razloga po vlagateljevem mnenju izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja, da niti pravna oseba niti zakoniti zastopnik te nista bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje dajanja podkupnine. Vlagatelj dalje navaja, da je v konkretnem primeru jasno, da je bil I.Z. pravnomočno obsojen za dejanje, ki izvira iz njegove poklicne dejavnosti, saj je to kaznivo dejanje storil v zvezi z opravljanjem svojega poklica in funkcije pri izbranem ponudniku. Iz navedenega razloga izbrani ponudnik po vlagateljevem mnenju ne izpolnjuje zahtevanega pogoja, da niti sam niti pravna oseba nista bila pravnomočno obsojena za prestopek v zvezi s poklicnim ravnanjem. Vlagatelj kot slednje navaja, da je dne 9.12.2010 v časniku Delo zasledil članek avtorja A. S., iz katerega izhaja, da je glavni inšpektor za delo pojasnil, da je bila pri izbranem ponudniku ugotovljena kršitev zakona, ki ureja delovna razmerja, zaradi neizplačila regresa, zato naj bi bil zoper njega uveden prekrškovni postopek. Ker je regres osebni prejemek, je potrebno od tega plačati prispevek za socialno varnost, in sicer za del, ki presega 70% povprečne plače v predpreteklem mesecu. Izbrani ponudnik sledeč vlagatelju zaposlenim ni plačal niti regresa niti prispevkov za socialno varnost od regresa, in sicer od dela, ki presega 70% povprečne plače v predpreteklem mesecu. Iz navedenega razloga izbrani ponudnik po vlagateljevem mnenju ne izpolnjuje pogoja glede izpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Vlagatelj v dokaz svojih navedb prilaga časopisne članke, na katere se sklicuje ter redni izpisek iz sodnega registra za izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga tudi, da se pri Ministrstvu za pravosodje opravijo poizvedbe o obsojenosti I.Z., s strani Davčne uprave Republike Slovenije pa naj se pridobijo podatki o tem, ali je izbrani ponudnik plačal prispevke za socialno varnost od regresa za svoje delavce za leto 2010. Vlagatelj predlaga tudi, naj po pridobitvi teh podatkov naročnik svojo odločitev spremeni tako, da se ponudba izbranega ponudnika izloči kot nepravilna iz razloga neizpolnjevanja osnovne sposobnosti.

Naročnik je z dopisom z dne 14.12.2010 vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo z dne 16.12.2010.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 12.1.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil vse zahtevane obrazce, izjave in dokazila, kot jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnik je pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila preveril tudi obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika ter navedbe iz te ponudbe. Ob tem ni ugotovil, da bi omenjeni ponudnik v ponudbi predložil neresnične izjave ali dokazila. Naročnik je pravilnost navedb preveril tako v priloženih dokumentih, kot v uradnih evidencah. Naročnik tako ni ugotovil, da bi bila izbrani ponudnik ali njegovi zakoniti zastopnik pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga navaja vlagatelj, prav tako ni ugotovil, da bi bil izbrani ponudnik pravnomočno obsojen v katerikoli državi za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem. Pri preverjanju podatkov naročnik tudi ni ugotovil, da bi imel izbrani ponudnik neporavnane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov iz zakonskega naslova, naslova davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave ali iz naslova sodnih sklepov o izvršbi. Naročnik ni ugotovil niti, da bi bil izbrani ponudnik v postopku insolventnosti. Po prejemu vlagateljevega revizijskega zahtevka se je naročnik odločil, da ponovno preveri sposobnost izbranega ponudnika pri uradnih organih Republike Slovenije, ne glede na to, da je to storil že pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je tako s strani Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, prejel potrdilo z dne 29.12.2010, iz katerega izhaja, da I.Z. ni bil obsojen za kazniva dejanja. Naročnik ravno tako ne razpolaga z nobenim uradnim dokazilom, da bi bil izbrani ponudnik s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem. S tem povezane revizijske navedbe naročnik zato zavrača. V zvezi z navedbo o domnevno neporavnanih prispevkih in davkih s strani izbranega ponudnika je naročnik s strani Davčne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada, prejel Obvestilo z dne 12.1.2011, iz katerega izhaja, da v zvezi s plačili obveznih dajatev v skladu z zakonskimi določbami države naročnika izbrani ponudnik v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva nima neporavnanih davčnih obveznosti, nima evidentiranih neporavnanih obveznosti, v zvezi s katerimi bi bil odložen začetek davčne izvršbe, oziroma začeta davčna izvršba ni bila zadržana in nima evidentiranih neporavnanih davčnih dajatev, v zvezi s katerimi je dovoljen odlog oziroma obročno odplačilo davka, oziroma še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Tudi s tem povezane revizijske navedbe naročnik zato zavrača. Ob tem naročnik izpostavlja, da je o vlagateljevem revizijskem zahtevku lahko odločil šele, ko je prejel zadnje uradno potrdilo s strani upravnega organa Republike Slovenije, saj o vlagateljevem revizijskem zahtevku zgolj na podlagi navedb v medijih ni mogel odločiti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.1.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati neposredno pred Državno revizijsko komisijo, saj naj naročnik o njegovem revizijskem zahtevku ne bi odločil v zakonskem roku. Ob tem je v revizijski postopek priglasil še stroške, nastale z revizijo.

Z vlogo z dne 14.1.2011 je vlagatelj nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteval še na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN.

Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije z dne 12.1.2011 tej dne 17.1.2011 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije je predloženo dokumentacijo dne 1.2.2011 in dne 17.2.2011 dopolnil.

Vlagatelj je dne 24.1.2011 in dne 10.2.2011 na Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalni vlogi, v katerih dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku, in sicer iz razloga, ker naj ta po vlagateljevem prepričanju ne bi izkazoval osnovne sposobnosti v skladu z določili ZJN-2.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja, da ne pravna oseba ne zakoniti zastopnik te nista bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje dajanja podkupnine, saj naj bi bil zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, I.Z., pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.

Iz določil prvega odstavka 42. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 - popr. in 39/09):
- hudodelsko združevanje,
- sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje,
- goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti,
- pranje denarja.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik pod točko 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim v celoti povzel zgoraj navedeni pogoj, pri tem pa je določil še:

"Ponudbo ponudnika za katerega bo naročnik ugotovil, da je bil ponudnik kot pravna oseba ali njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojen bo naročnik izločil. Naročnik bo izločil tudi ponudbo ponudnika, pri katerem bi za katerega koli od podizvajalcev navedenih v ponudbi ali za katerega koli od partnerjev pri skupni ponudbi ugotovil, da je bil kot pravna oseba ali njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojen."

Kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik določil "izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 6 - Izjava o sposobnosti", ki ga mora ponudnik predložiti tudi za podizvajalce in soponudnike.

Iz določil petega odstavka 42. člena ZJN-2 dalje izhaja, da lahko naročnik med drugim določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če je bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre s tem v zvezi ugotoviti, da je naročnik pod točko 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil naslednji pogoj:

"Ponudnik ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;
Naročnik bo izločil ponudbo ponudnika v primeru, da bo pri preverjanju podatkov ugotovil, da je bil ponudnik s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem.

Naročnik bo izločil tudi ponudbo ponudnika, v primeru, da bi bil katerikoli od podizvajalcev, ki jih bo ponudnik navedel v svoji ponudbi s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem.

Prav tako bo naročnik izločil tudi skupno ponudbo v primeru, da bi bil katerikoli od partnerjev v ponudbi (soponudnik) s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem."

Kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel "izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 6 - Izjava o sposobnosti."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil tudi izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 6 - Izjava o sposobnosti ponudnika, na katerem podajajo s strani naročnika zahtevano izjavo v zvezi z izpolnjevanjem zgoraj navedenih pogojev trije njegovi zakoniti zastopniki, med drugim tudi I.Z., naveden kot predsednik upravnega odbora izbranega ponudnika.

Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka (enako pa tudi kasnejših pripravljalnih vlog) izhaja, da vlagatelj kot podlago za svoje stališče o tem, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena iz razloga neizpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev, navaja sodbo MĂĽnchenskega sodišča, za katero sam pojasnjuje, da naj bi bila izdana dne 12.10.2010 in ki naj bi postala pravnomočna dne 4.11.2010.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-159/2009, 018-081/2010, 018-008/2011 itd.).

Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjim ugotavlja, da je sledeč razpisni dokumentaciji in objavi predmetnega javnega naročila v postopku oddaje tega rok za predložitev ponudb potekel dne 25.8.2010. Ob upoštevanju zgornjega stališča navedeni datum predstavlja tudi trenutek, po stanju v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja popolnost v postopku predloženih ponudb.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj svoje revizijske navedbe o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe iz razloga neizpolnjevanja zgoraj predstavljenih določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije postopka utemeljuje na dejstvu, ki naj bi nastopilo (postalo pravno relevantno) dne 4.11.2010 (zatrjevana pravnomočnost domnevne sodbe), to je več kot dva meseca po poteku roka za oddajo ponudb, ravno tako pa tudi po tem, ko je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že izdal odločitev o oddaji javnega naročila. Tako zatrjevano dejstvo pa (tudi če je podano, česar Državna revizijska komisija ni preverjala) za presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika na podlagi citiranih določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije postopka ne more biti relevantno. Vlagatelj nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, kot je bila predložena v predmetnem postopku oddaje javnega naročil, iz razloga njene zatrjevane neskladnosti z določili prvega in petega odstavka 42. člena ZJN-2 (ter s temi povezanih določil razpisne dokumentacije postopka) ni uspel izkazati, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa utemeljenosti ni mogoče priznati.

Vlagatelj v zvezi z zapisanem izpostavlja tudi določila 77. člena ZJN-2.

Iz določil omenjenega člena ZJN-2 izhaja, da mora v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 naročnik pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila (79. člen ZJN-2) oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se omenjeno določilo ZJN-2 (že upoštevajoč poimenovanje člena, v katerem je vsebovano) nanaša na preveritev ponudbe. Gre torej za fazo postopka oddaje javnega naročila, ki je ločena (in kasnejša) od faze pregledovanja ponudb, katerega zakonsko podlago predstavljajo določila 78. in 80. člena ZJN-2. V fazi preverjanja ponudb naročnik tako ne ugotavlja popolnosti oziroma nepopolnosti predloženih ponudb, kot je ta opredeljena v 16. - 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, temveč preverja "obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe". Na podlagi izvedbe takšnega preverjanja pa lahko naročnik, in sicer na podlagi dejstev, ki so nastopila po poteku roka za oddajo ponudb (kar je ena od bistvenih razlik glede na fazo pregledovanja ponudb!), odloči, da ne bo oddal javnega naročila ponudniku, katerega ponudbo je sicer označil za popolno, oziroma ne bo sklenil pogodbe s ponudnikom, kateremu je z odločitvijo o oddaji javnega naročila to sicer že oddal. Kot primer navedenega gre navesti npr. situacijo, ko je izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za oddajo ponudb izkazoval svojo osnovno sposobnost v skladu z določili 42. člena ZJN-2 (in je bila njegova ponudba torej upravičeno označena za pravilno in popolno), pred podpisom pogodbe pa je bil proti njemu uveden npr. postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave. Slednje dejstvo na popolnost vlagateljeve ponudbe seveda ne more vplivati, na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 pa bi utegnilo predstavljati razlog za naročnikovo zavrnitev sklenitve pogodbe s takšnim ponudnikom (saj navedeno dejstvo lahko vpliva na izpolnitev pogodbe).

Ob navedenem pa je potrebno izpostaviti, da je, glede na opisano naravo obravnavanega določila ZJN-2, tako sama izvedba kot čas izvedbe preveritve ponudbe v izključni domeni naročnika. Naročnik torej lahko preveritev ponudbe izvede bodisi pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila bodisi kadarkoli kasneje, to je do podpisa pogodbe o izvedbi javnega naročila. Določilo prvega odstavka 77. člena ZJN-2 posledično ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi lahko ponudnik uveljavljal izločitev konkurenčnega ponudnika, tako pa v konkretnem primeru tudi ne podlage, na kateri bi lahko vlagatelj izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika (kot to sicer počne v svojem revizijskem zahtevku).

Ne glede na zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je naročnik sledeč svojim navedbam izvedel preveritev ponudbe izbranega ponudnika v smislu prvega odstavka 77. člena ZJN-2 tako pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, kot tudi v fazi obravnavanja vlagateljevega revizijskega zahtevka, pri čemer dejstvo o zatrjevani obsojenosti enega od zakonitih zastopnikov izbranega ponudnika iz uradnih evidenc v času izvedbe preverjanj ni izhajalo (predloženo Potrdilo Ministrstva za pravosodje št. 021-45566/2010(3) z dne 29.12.2010). Navedeno pa seveda ne pomeni, da naročnik kadarkoli pred podpisom pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila preveritve ponudbe izbranega ponudnika v skladu s 77. členom ZJN-2 ne bi smel izvesti ponovno.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje tudi, da naj izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval pogoja glede izpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi odločbami, ki veljajo v RS.

Iz določil točke e) petega odstavka 42. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da lahko naročnik odloči, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil tudi naslednji pogoj:

"Ponudnik izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami, ki veljajo v Republiki Sloveniji;

V primeru, da bi naročnik ugotovil, da ponudnik in/ali katerikoli od podizvajalcev, v primeru, da ima ponudnik podizvajalce in/ali v primeru skupne ponudbe, katerikoli od partnerjev v skupini ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami, ki veljajo v Republiki Sloveniji, bo ponudbo takega ponudnika (ali skupno ponudbo) izločil"

V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja navedenega pogoja je naročnik v razpisni dokumentaciji določil: "Ponudnik (tudi za podizvajalce in soponudnike) ponudbi priloži izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 6 - Izjava o sposobnosti".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da ta v njej med drugim predložil izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 6 - Izjava o sposobnosti ponudnika, na katerem podaja tudi zahtevano izjavo glede izpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve revizijske navedbe v delu, kjer ta zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja glede izpolnjevanja obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, temeljijo na vlagateljevih domnevah in na z dokazi nepodkrepljenem sklepanju ter so tako pavšalne.

Ugotoviti gre namreč, da vlagatelj na tem mestu obravnavane revizijske navedbe utemeljuje zgolj s člankom novinarja A.S., objavljenem v časniku Delo dne 9.12.2010, v katerem ta povzema navedbe Glavnega inšpektorja za delo, skladno s katerimi naj bi bila pri izbranem ponudniku "ugotovljena kršitev zakona o delovnih razmerjih zaradi neizplačila regresa". Na podlagi navedenega zapisa vlagatelj sklepa o tem, da je šlo za regres za leto 2010, o višini tega regresa, kot tudi o tem, da izbrani ponudnik ni plačal prispevkov za socialno varnost od regresa, zaradi česar naj ne bi izpolnjeval zgoraj opredeljenega pogoja.

Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določil 7., 212. in nasl. členov Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, izhaja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v skladu s katerim mora (smiselno za revizijski postopek) vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah ravno tako že zapisala, da so lahko predmet njene presoje le konkretizirane kršitve ter da navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-114/05, 018-134/2006, 018-043/2008 itd.).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevim revizijskim navedbam v na tem mestu obravnavanem delu utemeljenosti ne priznava.

V izogib ponavljanju se Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi navedbami o preveritvi ponudbe izbranega ponudnika v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 tudi glede na tem mestu obravnavnih zahtev razpisne dokumentacije v celoti sklicuje na zgoraj že predstavljeno stališče. Tam zapisanemu na tem mestu dodaja, da je naročnik sledeč svojim navedbam izvedel preveritev ponudbe izbranega ponudnika v smislu prvega odstavka 77. člena ZJN-2 tako pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila, kot tudi v fazi obravnavanja vlagateljevega revizijskega zahtevka, pri čemer iz predloženega Potrdila, ki ga je dne 12.1.2011 izdal Poseben davčni urad pri Davčni upravi Republike Slovenije, izhaja, da izbrani ponudnik na dan 11.1.2011 v uradnih evidencah ni imel evidentiranih obveznosti, kot jih v svojem revizijskem zahtevku navaja vlagatelj.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj razlogov za predlagano razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (kot takšna zahteva smiselno izhaja iz njegovega revizijskega zahtevka) ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 9.12.2010 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkov ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.2.2011



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri,
- Hidrotehnik, d.d., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana,
- SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.