018-029/2011 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-29/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Si.mobil d.d., šmartinska cesta 134b, Ljubljana in Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.2.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 12.1.2011 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-017246/2010 z dne 28.12.2010.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.10.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN10291/2010 z dne 26.10.2010, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2010/S 210-321386 z dne 28.10.2010.

Dne 28.12.2010 je naročnik izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-017246/2010, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda skupnima ponudnikoma Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana in Mobitel, d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi naročnik navaja, da je od štirih prejetih ponudb vlagateljeva ponudba ekonomsko najugodnejša (ocena 103,31 točk), vendar je naročnik po njenem pregledu ugotovil, da ni popolna, saj ena od predloženih referenc ni ustrezna. Vlagateljevo ponudbo je naročnik zato izločil. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, ki je bila naslednja ekonomsko najugodnejša ponudba (ocena 97,58 točk), je naročnik ugotovil, da je popolna. Preostalih dveh ponudb naročnik, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ni preverjal. Vlagatelj je dokument prejel dne 3.1.2011.

Dne 4.1.2011 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter za vpogled v dokumentacijo o javnem naročilu. Naročnik je z dokumentom z dne 5.1.2011 vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila zavrgel. Zahtevani vpogled je naročnik vlagatelju omogočil dne 7.1.2011.

Z vlogo z dne 12.1.2011 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. V njem naročniku očita kršitev določil prvega odstavka 80. člena ZJN-2, saj meni, da ni bilo razlogov za zavrnitev njegove ponudbe. Vlagatelj povzema pogoj tehnične in kadrovske sposobnosti, ki se nanaša na zahtevane reference, in pojasnjuje, da je izmed treh predloženih referenc za naročnika sporna le referenca družbe Fotona, d.d., Ljubljana. Vlagatelj izraža mnenje, da je mogoče obravnavani pogoj razumeti le na način, da mora imeti referenčno podjetje (organizacija) več kot 200 uporabnikov IP telefonije na dveh lokacijah, ki sta med seboj oddaljeni, ne pa na način, da so bile zahtevane tri lokacije. Takšen pogoj pa sporna referenca izpolnjuje. Vlagatelj meni, da drugačna razlaga razpisne dokumentacije ne more iti v škodo ponudniku, ki je obravnavano določilo razumel drugače. Izpostavlja pa tudi, da sta predmet javnega naročila dve lokaciji za postavitev sistema IP telefonije in telefonskih aparatov, in sicer na naslovih Verovškova 70 ter Verovškova 62 v Ljubljani. Naročnikova interpretacija obravnavanega pogoja tudi iz navedenega razloga ni smiselna. Vlagatelj se sprašuje, zakaj bi potreboval referenco za tri lokacije, če je predmet naročila postavitev na dveh oddaljenih lokacijah, to je na sedežu in eni oddaljeni lokaciji. Vlagatelj sicer meni, da je obravnavani pogoj jasen in da ga ni potrebno interpretirati, temveč le razumeti dobesedno tako, kot je zapisan. V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da je naročnik napačno zavrnil njegovo ponudbo kot nepopolno, s čemer je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, da se ugotovi, da je naročnik napačno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in najugodnejša, s čemer je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, da se zaradi navedenih kršitev razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, da naročnik v nadaljevanju odloči o oddaji javnega naročila skladno z veljavno zakonodajo ter da se vlagatelju povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Izbrani ponudnik je dne 24.1.2011 na naročnika naslovil vlogo o vstopu v pravdo na strani naročnika v smislu tretjega odstavka 199. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. V podani vlogi je predstavil svoja stališča do navedb v vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 26.1.2011, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik potrjuje, da je med njim in vlagateljem sporna le referenca družbe Fotona, d.d., Ljubljana, kot nesporno pa ugotavlja tudi, da se omenjena referenca nanaša le na dve lokaciji. Naročnik vlagateljevo interpretacijo obravnavanega pogoja zavrača kot nelogično, pri čemer navaja, da bi v primeru, če bi zadostovalo, da ima referenčno podjetje sistem IP telefonije le na dveh lokacijah, naročnik besedo "oddaljeni" iz pogoja izpustil. Iz dikcije "vsaj dve oddaljeni lokaciji" pa lahko izhaja le razlaga, da je naročnik zahteval najmanj tri lokacije - osrednjo in dve oddaljeni lokaciji. Naročnik je prepričan, da je vlagatelj s tem, ko je podal svojo interpretacijo postavljenega pogoja, želel popraviti svojo napako, ki jo je zagrešil, ker je površno prebral razpisno dokumentacijo, in iz nepopolne ponudbe z nelogično razlago napraviti popolno ponudbo. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je v razpisni dokumentaciji navedeno, da sta predmet javnega naročila dve lokaciji za postavitev sistema IP telefonije in telefonskih aparatov. Pri tem pa pojasnjuje, da obravnavanega pogoja ni postavil na podlagi teh lokacij, saj to niso vse lokacije, na katerih deluje. Naročnik ima namreč še dve skupni blagajni na drugih lokacijah, na katerih bo do konca leta postavil sistem IP telefonije in telefonskih aparatov. Naročnik ob zapisanem dodaja, da je glede sporne reference podvomil tudi v resničnost navedbe glede števila uporabnikov, pri čemer pa po tem, ko je ugotovil neustreznost reference glede lokacij, dejanskega števila uporabnikov ni dalje preverjal. V preostanku sklepa se naročnik opredeljuje še do revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.1.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisov, prejetih dne 2.2.2011 in dne 3.2.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi vlagateljevih pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je izbrani ponudnik dne 24.1.2011 na naročnika naslovil vlogo, s katero v predmetnem revizijskem postopku uveljavlja položaj stranskega intervenienta na strani naročnika (199. člen ZPP).

Glede zahteve izbranega ponudnika, da se mu prizna status stranskega intervenienta, Državna revizijska komisija pripominja, da določbe 199. člena ZPP v revizijskem postopku ni mogoče smiselno uporabiti na način, kot to predlaga izbrani ponudnik. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, tej stranki pridruži. Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, in ima v nadaljnjem teku pravde pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP). Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (četrti odstavek 201. člena ZPP). Stranski intervenient lahko torej kot pomočnik stranke opravlja vsa procesna dejanja, ki jih sicer lahko opravi stranka, če ne pride do nasprotja med intervenientovimi in strankinimi dejanji.

Ne glede na odgovor na vprašanje, ali ima izbrani ponudnik v revizijskem postopku pravni ali le (za stransko intervencijo neupošteven) ekonomski interes, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izbrani ponudnik v revizijskem postopku ne more pridružiti naročniku kot njegov pomočnik, ki lahko namesto njega opravlja procesna dejanja, predvidena z ZRPJN. Naročnik namreč v revizijskem postopku nima položaja stranke, temveč položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo in ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Priznanje vloge stranskega intervenienta izbranemu ponudniku bi tako lahko pripeljalo do položaja, ko bi izbrani ponudnik v primeru molka naročnika sam opravil procesno dejanje iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN in sam odločil o zahtevku za revizijo. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ne more biti stranski intervenient oz. pomočnik naročnika v revizijskem postopku oz. da institut stranske intervencije v revizijskem postopku ni smiselno uporabljiv. S tem povezano vlogo izbranega ponudnika lahko zato Državna revizijska komisija obravnava le kot vlogo v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Sicer pa ZRPJN položaj izbranega ponudnika posebej ureja v drugem odstavku 12. člena ter tretjem odstavku 20. člena, v skladu s katerima mora biti ta obveščen o revizijskem postopku in mu mora naročnik posredovati tudi kopijo zahtevka za revizijo (o katerem se ima seveda pravico izreči), Državna revizijska komisija pa svojo odločitev o zahtevku za revizijo. Pravno varstvo izbranega ponudnika je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi naročila razveljavljena, zagotovljeno v novem revizijskem postopku, ki ga lahko (prejšnji) izbrani ponudnik sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Enako stališče je Državna revizijska komisija že zavzela npr. v zadevah 018-409/2006, 018-429/2006, 018-465/2006 itd.).


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek, ob čemer je ugotovila, da je ta utemeljen.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe, in sicer vezano na (ne)izpolnjevanje v razpisni dokumentaciji postopka določenega pogoja tehnične in kadrovske sposobnosti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod razdelkom 3.4. Tehnična in kadrovska sposobnost v točki 12 določil, da ponudnik izkaže izpolnjevanje tehnične in kadrovske sposobnosti s tem:

"Da je gospodarski subjekt v zadnjih treh letih (od vključno leta 2006 naprej) v podjetjih oz. organizacijah dobro izvedel tri posle postavitve sistema IP telefonije za več kot 200 uporabnikov na vsaj dveh oddaljenih lokacijah podjetja oz. organizacije.

Ponudnik izkaže izpolnjevanje tega pogoja s podpisom izjave. (Priloga 21 in 22)".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta v njej na predpisanih obrazcih navedel tri reference, za katere je predložil tudi potrdila referenčnih naročnikov.

Med predloženimi referencami je za naročnika sporna referenca, ki jo je vlagatelju potrdil referenčni naročnik Fotona, d.d., Ljubljana. Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da je v okviru navedene reference vlagatelj postavil sistem IP telefonije na dveh lokacijah navedene družbe, in sicer na njenem sedežu (Stegne 7, Ljubljana - upravna stavba) ter na lokaciji družbinih mehaničnih delavnic (Stegne 3, Ljubljana). Med vlagateljem in naročnikom pa je sporno vprašanje, ali vlagateljeva postavitev sistema IP telefonije na navedenih dveh lokacijah referenčnega naročnika ustreza zahtevam razpisne dokumentacije po postavitvi takšnega sistema "na vsaj dveh oddaljenih lokacijah podjetja oz. organizacije".

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-143/03, 018-316/2006, 018-043/2008).

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pritrjuje vlagatelju v njegovem stališču, da je mogoče zahtevo razpisne dokumentacije po tem, da mora biti sistem IP telefonije v referenčnem poslu postavljen "na vsaj dveh oddaljenih lokacijah podjetja oz. organizacije", utemeljeno interpretirati na način, skladno s katerim za izpolnitev te zahteve zadošča izkaz namestitve omenjenega sistema na dveh med seboj oddaljenih lokacijah referenčnega naročnika. Takšno stališče podpira tako jezikovna razlaga omenjenega določila razpisne dokumentacije, kot samo dejstvo, da tudi predmet javnega naročila (v obravnavanem delu) obsega namestitev sistema IP telefonije na dveh lokacijah, in sicer na sedežu naročnika (Verovškova 70, Ljubljana) in na eni od tega "oddaljeni lokaciji" (Verovškova ulica 62, Ljubljana), kot to izhaja iz točke 2.2.1. razpisne dokumentacije postopka. Stališče naročnika, da namerava sistem v prihodnje razširiti tudi na druge lokacije, je v tej zvezi brezpredmetno, saj takšna razširitev ni predmet tokratnega javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v vlagateljevi ponudbi predložena referenca družbe Fotona, d.d., Ljubljana, iz razlogov, ki jih navaja naročnik v svoji odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila, ni neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj z navedeno referenco namreč izkazuje namestitev sistema IP telefonije na sedežu referenčnega naročnika in na eni od tega oddaljeni lokaciji, to pa ustreza zahtevam zgoraj opredeljenega tehničnega pogoja iz točke 3.4. razpisne dokumentacije v delu, v katerem je v njem določeno, da mora biti referenčni sistem nameščen "na vsaj dveh oddaljenih lokacijah podjetja oz. organizacije".

Ker nepopolnost vlagateljeve ponudbe posledično ni izkazana, je naročnikova odločitev o njeni izločitvi neskladna z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 12.1.2011 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev sistema IP telefonije", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 01-1000-I-017246/2010 z dne 28.12.2010.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi zgoraj obravnavanih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni obravnavala, saj obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa tako za njihovo obravnavo ne izkazuje pravnega interesa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 5.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.2.2011


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana,
- Si.mobil d.d., šmartinska cesta 134b, Ljubljana,
- Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana,
- Mobitel, d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.