018-026/2011 DARS, d. d.

Številka: 018-026/2011-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[d]obava delovne mehanizacije in drobne opreme" (v sklopu številka 1, poimenovanem "Delovna mehanizacija") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TEKNOXGROUP, d. o. o., Pod jelšami 10, 1290 Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa ODVETNIšKA DRUŽBA ČEFERIN, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje, zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. februarja 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, znak vlagatelja OZRA-443/2010 (G00-4C), z dne 05. januarja 2011, se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila na način, da se razveljavi
ď"­ odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2010-ICM-235/10-003, z dne 23. decembra 2010, v sklopu številka 1, poimenovanem "Delovna mehanizacija",
ď"­ naročnikov sklep številka 402-8/2010-ICM-235/10-007, z dne 31. decembra 2010.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 03. avgusta 2010 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "[d]obava delovne mehanizacije in drobne opreme" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN7106/2010) objavljeno dne 04. avgusta 2010, v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 151, pa dne 06. avgusta 2010 (pod številko dokumenta 233110).

Naročnik je dne 19. oktobra 2010 sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 000235/2009, gospodarski subjekt KUHN, d. o. o., Planjava 3, 1236 Trzin (v nadaljnjem besedilu: Kuhn, d. o. o.), pa je vložil zahtevek za revizijo, z dne 05. oktobra 2010. Naročnik je dne 11. novembra 2010 sprejel odločitev o omenjenem zahtevku za revizijo, s katero je omenjeni zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, Kuhn, d. o. o., pa je z vlogo, z dne 15. novembra 2010, zahteval nadaljevanje "revizije" pred Državno revizijsko komisijo. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija dne 13. decembra 2010 sprejela sklep številka 018-313/2010-10, s katerim je zahtevku za revizijo Kuhn, d. o. o., ugodila in razveljavila naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 000235/2009, v sklopu številka 1.

Naročnik je dne 23. decembra 2010 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2010-ICM-235/10-003 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se v sklopu številka 1, poimenovanem "Delovna mehanizacija" (v nadaljnjem besedilu: sklop številka 1), zadevno javno naročilo odda Kuhn, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša).

Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 27. decembra 2010, dne 30. decembra pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal vlogo, znak vlagatelja OZRA-443/2010 (G00-4C), z dne 30. decembra 2010, poimenovano "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA PO 3. ODSTAVKU 79. ČLENA ZJN-2, V DELU, KI SE NANAšA NA SKLOP 1 - DELOVNA MEHANIZACIJA" (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Omenjeno vlogo je naročnik, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel dne 31. decembra 2010, istega dne pa je sprejel sklep številka 402-8/2010-ICM-235/10-007. Z omenjenim sklepom, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 04. januarja 2011, je naročnik odločil, da se "[v]lagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev" "zavrže" (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 06. januarja 2011 priporočeno (s povratnico) na pošto oddal zahtevek za revizijo, znak vlagatelja OZRA-443/2010 (G00-4C), z dne 05. januarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem primarno zahteva in predlaga, da Državna revizijska komisija odločitev naročnika o oddaji naročila razveljavi, kot primerno, popolno in najugodnejšo pa izbere ponudbo vlagatelja, podrejeno pa vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje zadevnega javnega naročila. V vsakem primeru vlagatelj zahteva in predlaga, da (mu) naročnik povrne stroške (revizijskega) postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje osnovno zahtevo razpisne dokumentacije za "DM 1 / Nakladač - zglobni", ki se glasi "moč motorja od 60 kW neto do 80 kW neto", saj znaša neto moč motorja ponujenega zglobnega nakladača (nakladalca) 60 kW, ter dodaja, da je njegova ponudba "kvečjemu na videz neprimerna in gre kvečjemu lahko za formalno pomanjkljivo ponudbo", naročnik pa bi vlagatelju moral omogočiti, da "svojo formalno nepopolno ponudbo dopolni, če določenega dejstva ni mogel sam preveriti",
- zatrjuje, da je naročnik njegovo zahtevo "po dodatni obrazložitvi po 3. odstavku 79. člena ZJN-2" (povsem) neupravičeno zavrgel, pa tudi, da naročnik v konkretnem primeru ni ustrezno obrazložil svoje odločitve o oddaji naročila, niti ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo,
- zatrjuje, da (tudi) izbrana ponudba (v sklopu številka 1) "ne izpolnjuje tehničnih zahtev glede neto moči motorja", saj naj bi ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ponudil zglobni nakladač z bruto močjo motorja 66 kW,
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v ponudbi ni navedel podizvajalca za dobavo čelnega viličarja, zaradi česar je njegova ponudba neprimerna, posledično pa nepopolna.

Naročnik je dne 19. januarja 2011 sprejel sklep številka 402-8/2011-ICM-235/10-006, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (v primarnem in podrejenem pravovarstvenem predlogu) zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- zatrjuje, da navedb in dokazov vlagatelja glede popolnosti njegove ponudbe ne bo ponovno preučeval oziroma se na njihovi podlagi ne bo ponovno opredeljeval, saj je skladno s sklepom Državne revizijske komisije, številka 018-313/2010-10, z dne 13. decembra 2010, njegova ponudba neprimerna in nepopolna,
- zatrjuje, da je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrgel, saj niso bili izpolnjeni pogoji za njeno vložitev, ter dodaja, da je v obvestilu o oddaji naročila objasnil izbiro najugodnejše ponudbe, pa tudi razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja,
- zatrjuje, da so navedbe vlagatelja, po katerih ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v ponudbi ni navedel neto moči motorja za ponujeni zglobni nakladalec, zmotne in irelevantne, ter dodaja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi navedel proizvajalca in model zglobnega nakladalca, ki ga ponuja, njegova moč pa je 66 kW. Glede na navedeno po mnenju naročnika model zglobnega nakladalca, ponujen v izbrani ponudbi, izpolnjuje osnovno zahtevo razpisne dokumentacije za "DM 1 / Nakladač - zglobni", ki se glasi "moč motorja od 60 kW neto do 80 kW neto",
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, proizvajalca čelnega viličarja ni navedel kot podizvajalca za dobavo čelnega viličarja, saj "le ta dejansko ni podizvajalec".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. januarja 2011, dne 27. januarja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo, znak vlagatelja OZRA-443/2010 (G00-4C), z dne 26. januarja 2011, poimenovano "ZAHTEVA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 402-8/2011-ICM-235/10-011, z dne 28. januarja 2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 31. januarja 2011, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila (v vsebini, ki izhaja iz spremnega dopisa), v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je o vprašanju, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je ponudbo tokratnega vlagatelja, takrat izbranega ponudnika, predloženo v sklopu številka 1, poimenovanem "Delovna mehanizacija", opredelil za primerno, v končni posledici pa za popolno, odločila že v svojem sklepu številka 018-313/2010-10, sprejetem dne 13. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-313/2010-10). Državna revizijska komisija je že takrat navedla, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik pri osnovni zahtevi za "DM 1 / Nakladač - zglobni", ki se glasi "moč motorja od 60 kW neto do 80 kW neto", ni navedel, da bo izpolnjevanje omenjene zahteve presojal po standardih, niti po katerih standardih, zato je razpisno dokumentacijo v tem delu razumeti na način, da bo naročnik izpolnjevanje omenjene zahteve presojal po podatku "Net power", ne pa na podlagi standardov. Naročnik bi (upoštevaje navedeno) moral ugotoviti, da je ponudnik, katerega ponudba je bila takrat v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, naročniku ponudil "NAKLADALEC NA KOLESIH znamke CATERPILLAR tip 908H" z močjo motorja 59 kW neto, ne pa z močjo "motorja od 60 kW neto do 80 kW neto", ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji.

Izpostavljenih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminjajo niti zatrjevane kršitve, dejstva in dokazi vlagatelja, ki jih podaja v svojem zahtevku za revizijo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo (smiselno povsem enako, kot je bilo to ugotovljeno že s sklepom Državne revizijske komisije številka 018-313/2010-10) tudi sam navaja, da je podatek o (največji) neto moči motorja ponujenega "NAKLADAL[CA] NA KOLESIH znamke CATERPILLAR tip 908H" v svoji ponudbi zapisal "skladno z dvema standardoma - standardu ISO9249" in "EEC 80/1269" ("To neto moč" je "vlagatelj tudi navedel v svoji ponudbi"), kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-313/2010-10, pa je naročnikovo osnovno zahtevo razpisne dokumentacije za "DM 1 / Nakladač - zglobni", ki se glasi "moč motorja od 60 kW neto do 80 kW neto" (druga alineja točke "V.3. Opis blaga"), razumeti na način, da "bo naročnik izpolnjevanje omenjene zahteve presojal po podatku "Net power" (ne pa na primer po standardu "SAE J1349", standardu "ISO 9249" oziroma "ISO 9249 Rating", ali pa po standardu "EEC 80/1269" oziroma "EEC 80/1269 Rating")". V sklepu številka 018-313/2010-10 je Državna revizijska komisija tudi zaključila, da bi moral v posledici navedenega "naročnik ugotoviti, da je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša" (torej tokratni vlagatelj), "v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 1, naročniku ponudil "NAKLADALEC NA KOLESIH znamke CATERPILLAR tip 908H" z močjo motorja 59 kW neto, ne pa z močjo "motorja od 60 kW neto do 80 kW neto" (druga alineja točke "V.3. Opis blaga"), zahtevano v razpisni dokumentaciji". Vlagatelj se je namreč v povezavi z navedeno (največjo) neto močjo motorja ponujenega zglobnega nakladača (nakladalca) v ponudbi skliceval na podatke v priloženem prospektu ("(prospekt stran 7.)"), iz slednjega pa v relevantnem delu pod rubriko "Net power" izhaja podatek "59 kW" (isti podatek izhaja iz priloženega prospekta tudi pod rubriko "SAE J1349 Rating"). Smiselno povsem enaki podatki izhajajo tudi iz "potrdil[a] proizvajalca Caterpillar", z dne 25. oktobra 2010, ki ga je vlagatelj v dokaz svojih zatrjevanj priložil zahtevku za revizijo. Vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu tudi ni "kvečjemu na videz neprimerna", niti ni formalno nepopolna in ni nejasna, saj iz navedbe podatka o (največji) neto moči motorja ponujenega "NAKLADAL[CA] NA KOLESIH znamke CATERPILLAR tip 908H" v vlagateljevi ponudbi izhaja, da je (največja) neto moč motorja ponujenega zglobnega nakladača (nakladalca) zapisana "skladno z dvema standardoma - standardu ISO9249" in "EEC 80/1269", ne pa upoštevaje podatek "Net power", ki je v konkretnem primeru in glede na osnovno zahtevo razpisne dokumentacije za "DM 1 / Nakladač - zglobni", ki se glasi "moč motorja od 60 kW neto do 80 kW neto", edini relevanten. V konkretnem primeru zato ustrezne zakonske podlage za uporabo postopka ("dopustne dopolnitve ponudbe"), predvidenega v 78. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), kot je bilo to zapisano tudi že v sklepu Državne revizijske komisije številka 018-313/2010-10 ("v konkretnem primeru dopolnitev ponudbe ne bi bila dopustna, saj ponudnik ob upoštevanju drugega odstavka 78. člena ZJN-2 ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila"), ni najti. V posledici navedenega tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da "gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti z dopolnitvijo ponudbe".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 s tem, ko je njegovo zahtevo "po dodatni obrazložitvi po 3. odstavku 79. člena ZJN-2" (povsem) neupravičeno zavrgel, pa tudi, da naročnik v konkretnem primeru ni ustrezno obrazložil svoje odločitve o oddaji naročila, niti ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz utemeljitve obvestila o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na ugotovitev naročnika, da je ponudba vlagatelja neprimerna, izhaja zgolj, da "[s]kladno s sklepom Državne revizijske komisije številka 018-313/2010-10, z dne 13.12.2010 ponudba" vlagatelja "ni primerna in je v končni posledici nepopolna".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 79. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku sprejme odločitev o oddaji naročila. Naročnik mora svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike (pravno relevantni del prvega in drugega odstavka 79. člena ZJN-2). Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve, v primeru zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev pa od dneva prejema odločitve o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 79. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik "v konkretnem primeru ni ustrezno obrazložil svoje odločitve o oddaji javnega naročila" (kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila), "niti ni navedel ugotovitev in razlogov zanjo". Naročnik je v konkretnem primeru v obvestilu o oddaji naročila sicer navedel "prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran" (torej v razmerju do vlagatelja), ko je zapisal, da se "[g]lede na merilo za izbor ponudbe in zgoraj navedena dejstva" "izbere ponudnik KUHN, d.o.o., ki je edini oddal popolno ponudbo za sklop 1 in posledično ponudil najnižjo ceno", ni pa naročnik v obvestilu o oddaji naročila navedel "razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran". Navedba naročnika, da "[s]kladno s sklepom Državne revizijske komisije številka 018-313/2010-10, z dne 13.12.2010 ponudba" vlagatelja "ni primerna in je v končni posledici nepopolna", ne predstavlja navedbe razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, torej razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, saj Državna revizijska komisija (v postopku revizije) odloča zgolj o zakonitosti naročnikovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila. Skladno z določbami ZRPJN (zlasti njegovim 4. členom) namreč Državna revizijska komisija zagotavlja nadzor nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil in je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb ZRPJN, ki se nanašajo na naročnika. Revizija postopka javnega naročanja zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe, medtem ko odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (to sprejme naročnik, in sicer v postopku oddaje javnega naročila, ob upoštevanju ugotovitev iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-313/2010-10) še vedno ostaja izključno v domeni naročnika. Pri tem ne gre prezreti niti, da se je z razveljavitvijo naročnikovega "OBVESTIL[A] O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 000235/2009, z dne 19. oktobra 2010, v sklopu številka 1, poimenovanem "Delovna mehanizacija", postopek oddaje zadevnega javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN), naročnik pa je v posledici (ponovnega) pregleda (in ocenjevanja) ponudb sprejel (novo) odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo (prvi odstavek 79. člena ZJN-2).

Ker so v konkretnem primeru torej izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik z izdajo sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila kršil tretji odstavek 79. člena ZJN-2. Naročnik namreč vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (s sklepom) ne bi smel zavreči, temveč bi mu moral dodatno obrazložiti odločitev o oddaji naročila in mu navesti (vsaj) razloge za zavrnitev njegove ponudbe. Slednjega zaključka (upoštevaje prejšnji odstavek obrazložitve tega sklepa) ne more spremeniti niti navedba naročnika v sklepu o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je ta med drugim zapisal, da je objasnil "razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja, ki izhajajo iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-313/2010-10 z dne 13.12.2010". Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodila in delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da je razveljavila naročnikov sklep številka 402-8/2010-ICM-235/10-007, z dne 31. decembra 2010, s katerim je naročnik odločil, da se "[v]lagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev" "zavrže" (torej sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija (v skladu s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov) pristopila k obravnavi vlagateljevih navedb, v katerih ta zatrjuje istovrstne kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da (tudi) izbrana ponudba (v sklopu številka 1) "ne izpolnjuje tehničnih zahtev glede neto moči motorja", saj naj bi ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ponudil zglobni nakladač z bruto močjo motorja 66 kW.

V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v izbrano ponudbo, v posledici opravljenega vpogleda pa zaključila, da je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v njej ponudil "Nakladač zglobni proizvajalca KOMATSU model WA100M-6" z močjo motorja "66 kW". Iz priloženega prospekta za "Wheel Loader", model "WA100M-6", v pravno relevantnem delu (sicer) izhaja podatek o tem, da znaša moč motorja ("Engine power") "66,0 kW", vendar pa ni jasno, ali omenjeni podatek predstavlja neto ali bruto moč motorja ("Net power"). Upoštevaje podatke, ki izhajajo iz izbrane ponudbe, tako tudi po oceni Državne revizijske komisije dejansko ni mogoče zaključiti, ali znaša moč motorja ponujenega zglobnega nakladača "od 60 kW neto do 80 kW neto". Podatku o moči motorja "66 kW" v izbrani ponudbi namreč ni pripisan podatek o tem, ali gre za neto ali bruto moč motorja, zato ni mogoče (jasno) razbrati, kolikšna je neto moč motorja (podatek "Net power").

Iz razpisne dokumentacije med drugim izhaja, da mora biti v ponudbi priložen prospektni ali drug material, iz katerega je razviden proizvajalec in zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij (alineja b) točke "II.4.4. Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)" razpisne dokumentacije), ponudbe pa morajo biti v celoti pripravljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije (zadnji odstavek na strani "9 od 44" razpisne dokumentacije). Ker iz izbrane ponudbe v trenutku poteka roka za prejem ponudb ni jasno izhajalo, ali znaša moč motorja ponujenega zglobnega nakladača "od 60 kW neto do 80 kW neto" (ali torej podatek v izbrani ponudbi "66 kW" predstavlja neto ali bruto moč motorja ponujenega zglobnega nakladača, če podatek "66 kW" predstavlja bruto moč motorja ponujenega zglobnega nakladača pa, kolikšna je neto moč motorja ("Net power") ponujenega zglobnega nakladača), bi moral naročnik, preden je zaključil, ali je izbrana ponudba popolna, ponudnika, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, pozvati na pojasnilo (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in 78. členom ZJN-2). Naročnik bi moral torej pred sprejemom obvestila o oddaji naročila preveriti podatek o tem, kolikšna je neto moč motorja ("Net power") zglobnega nakladača "proizvajalca KOMATSU model WA100M-6", ponujenega v izbrani ponudbi. Ker je ponujeni model zglobnega nakladača v izbrani ponudbi že natančno opredeljen, ni pa jasno razviden podatek o tem, kolikšna je njegova neto moč motorja ("Net power"), v konkretnem primeru tudi ne bi šlo za nedopustno dopolnjevanje izbrane ponudbe, temveč zgolj za njeno (dopustno) pojasnjevanje. Pri tem gre kot bistveno razliko med izbrano ponudbo in vlagateljevo ponudbo poudariti, da je iz vlagateljeve ponudbe podatek o neto moči motorja ponujenega zglobnega nakladača (nakladalca) pod rubriko "Net power" razviden ("59 kW"), zato bi vsakršna sprememba tega podatka pomenila nedopustno spremembo ponudbe, medtem ko v izbrani ponudbi podatek o tem, kolikšna je neto moč motorja ("Net power") ponujenega modela zglobnega nakladača, še ni jasno razviden, kar pomeni, da bi moral naročnik, preden je zaključil, ali je izbrana ponudba popolna, ponudnika, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, pozvati na (dopustno) pojasnilo.

Ker je naročnik dokazila glede preverjanja podatka o tem, ali znaša moč motorja zglobnega nakladača, ponujenega v izbrani ponudbi, "od 60 kW neto do 80 kW neto" (ali torej podatek v izbrani ponudbi "66 kW" predstavlja neto ali bruto moč motorja ponujenega zglobnega nakladača), priložil šele odločitvi o zahtevku za revizijo, je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in 78. členom ZJN-2, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije, po kateri morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije (zadnji odstavek na strani "9 od 44" razpisne dokumentacije). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb) izločiti vse tiste ponudbe, ki niso popolne, najugodnejšo ponudbo pa izbrati zgolj izmed popolnih ponudb, naročnik pa je kot najugodnejšo izbral ponudbo, za katero ob sprejemu obvestila o oddaji naročila še ni bilo znano, ali je (primerna in) popolna.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu (upoštevaje primarni pravovarstveni predlog) ugodila in na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavila postopek oddaje zadevnega javnega naročila na način, da je razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, številka 402-8/2010-ICM-235/10-003, z dne 23. decembra 2010, v sklopu številka 1, poimenovanem "Delovna mehanizacija".

Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je izbrano ponudbo (preuranjeno) opredelil za primerno, v končni posledici pa jo (preuranjeno) opredelil za popolno, kršil (doslej naštete) določbe ZJN-2 in določbe lastne razpisne dokumentacije, v nadaljevanju ni obravnavala preostale (domnevne) kršitve naročnika, ki jo v povezavi z opredelitvijo izbrane ponudbe za popolno zatrjuje vlagatelj (vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, v ponudbi ni navedel podizvajalca za dobavo čelnega viličarja, zaradi česar je njegova ponudba neprimerna, posledično pa nepopolna), saj tudi njena obravnava v ničemer ne bi mogla vplivati na položaj vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku, niti na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen) na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje, da ponudnika, katerega ponudba je bila v sklopu številka 1 izbrana kot najugodnejša, pozove, da mu ustrezno pojasni (izkaže), kolikšna je neto moč motorja ("Net power") zglobnega nakladača "proizvajalca KOMATSU model WA100M-6", ponujenega v izbrani ponudbi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva in predlaga, da mu naročnik povrne stroške plačane takse ("sodna taksa za zahtevek za revizijo 5.000,00 EUR"), stroške odvetniškega zastopanja ter priprave zahtevka za revizijo ("[s]estava revizijskega zahtevka 15.000,00 EUR"), "materialn[e] strošk[e] 20,00 EUR", "20% DDV", pa tudi "vse morebitno dodatno nastale stroške", skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka iz odločbe o njihovi odmeri dalje, do plačila, pod izvršbo.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti tretji in šesti odstavek 22. člena ZRPJN) priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 - ZOdv-C in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 15. februarja 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 5.960,00 eurov (EUR). Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "materialni stroški 20,00 EUR", saj omenjena postavka po vsebini ni specificirana skladno s 6. delom Tarife Zakona o odvetniški tarifi, poimenovanim "IZDATKI", niti v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitno dodatno nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev vseh morebitno dodatno nastalih stroškov, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že priznanih še) nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15. februarja 2011


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- TEKNOXGROUP, d. o. o., Pod jelšami 10, 1290 Grosuplje
- KUHN, d. o. o., Planjava 3, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije