018-017/2011 Občina Tolmin

Številka: 018-017/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Regionalni razvojni program Razvojne prioritete "Razvoj regij" Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 Občine Tolmin - Gradnja Čistilne naprave Modrej" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Purgator, d.o.o., Novi trg 9, Postojna, ki ga zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tolmin, Ulica Padlih borcev 2, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.2.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 10.12.2010 se delno ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "Regionalni razvojni program Razvojne prioritete "Razvoj regij" Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 Občine Tolmin - Gradnja Čistilne naprave Modrej", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10276/2010 z dne 26.10.2010, in sicer v točkah:
- 4.1.8 "dokazilo o prihodkih v letu 2009, pri čemer morajo ponudniki, ki nastopajo s sopogodbeniki doseči vrednost letne realizacije v višini 4.000.000,00 â?? skupaj, pri višini letne realizacije posameznega partnerja se upošteva procentualni delež izvedbe del; pri ponudbi s podizvajalci mora imeti zahtevano vrednost letne realizacije sam ponudnik (kopija izkaza poslovnega izida v obdobju od 01.01.2009 do 31.12.2009)" ter
- 3.1.9 "dokazilo o pridobljenem certifikatu za ISO 9001 in ISO 14001".

V preostalem se vlagateljev revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.980,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5.10.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Regionalni razvojni program Razvojne prioritete "Razvoj regij" Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 Občine Tolmin - Gradnja Čistilne naprave Modrej".

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN10276/2010 z dne 26.10.2010.

Z vlogo z dne 10.12.2010, vloženo pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem naročniku očita, da je ravnal v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 10. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2) in posledično z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 7. člena ZJN-2, ker je postavil pogoje, ki niso sorazmerni glede na obseg in vrednost predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj tako najprej izpodbija pogoj iz točke 3.1.9 razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zahteval "dokazilo o pridobljenem certifikatu za ISO 9001 in ISO 14011". Vlagatelj zatrjuje, da je pogoj neupravičeno diskriminatoren, da ni povezan s predmetom javnega naročila, da ni sorazmeren ter da je v neskladju s predpisi Evropske Skupnosti. Vlagatelj navaja, da je zaradi ravnanja naročnika neupravičeno diskriminiran, saj naročnik ne omogoča ponudnikom, da bi s partnersko ponudbo izpolnili ta pogoj (ki ga vlagatelj sam ne izpolnjuje), po drugi strani pa je pogoj postavljen izključujoče, kar pomeni, da je za naročnika sprejemljiv le navedeni ISO standard in ne tudi primerljivo (drugo enakovredno) potrdilo.
Vlagatelj dalje izpodbija pogoj iz točke 4.1.8. razpisne dokumentacije, v kateri naročnik od ponudnikov zahteva, da izkažejo za leto 2009 prihodke v višini 4 milijone evrov. Vlagatelj naročniku očita, da pogoj ni sorazmeren glede na vrednost predmetnega javnega naročila. Pri tem se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije in izpostavlja, da finančnega pogoja ne dosega, kljub temu pa dela na trgu in bi predmet javnega naročila lahko izvedel, čeprav ne zadosti višini zahtevanega letnega prometa.
Kot slednje vlagatelj izpodbija še pogoj iz točke 8, ki se nanaša na reference. Za vlagatelja je problematična zahteva po treh izkazanih referenčnih poslih čistilnih naprav nad vrednostjo 500 EP za dobavitelja opreme, in sicer v obdobju zadnjih treh let. Vlagatelj zatrjuje, da je zahteva neopravičeno diskriminatorna ter da naročniku ni mogoče slediti v njegovem stališču, da z izpolnitvijo tega pogoja pridobi garancijo, da je ponudnik usposobljen in sposoben izvesti dobavo zahtevanega blaga in ima v poslovnem svetu izkušnje in tehnično znanje. Vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na prakso Državne revizijske komisije, ki se nanaša na oblikovanje pogojev v postopkih javnega naročanja.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi celotna razpisna dokumentacija in celoten razpis, objavljen na Portalu javnih naročil pod oznako JN10276/2010 z dne 26.10.2010, ter da se razpis ponovi pod spremenjenimi pogoji. Vlagatelj ravno tako zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 4.1.2011, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik poudarja, da gre v konkretnem primeru za izvedbo kompleksnejšega predmeta javnega naročila, in sicer izgradnjo čistilne naprave z zmogljivostjo 700 EP, katere dobra izvedba je v javnem interesu, saj je od te odvisna tako zagotovitev kvalitetnejšega življenja občanov, kot tudi zmanjšanje onesnaževanja okolja. Naročnik dalje pojasnjuje, da je v točki 3.3.1. in 3.3.6. Kriterijev za izbor, izločitev, prevzem in izvajanje del izrecno določil, da mora ponudnik prevzeta dela izvajati v skladu s tehničnimi predpisi, standardi in normativi, zakoni, posebnimi gradbenimi uzancami, tehničnimi zahtevami naročnika in običaji solidnega izvajalca ter da mora izvajalec sproti in ob koncu delovnega časa očistiti prostor, kjer dela, ob tehničnem pregledu pa mora biti vsa površina, namenjena gradnji in manipulaciji urejena, gradbišče odstranjeno in počiščeno. Opisano pojasnjuje naročnikovo zahtevo po predložitvi certifikatov ISO 9001 ter 14001. Iz vsega navedenega je po naročnikovem mnenju razvidno, da je pri izgradnji čistilne naprave potrebno spoštovati določene standarde, normative in da izgradnja čistilne naprave zadeva izključno gradbena dela v okolju in s tem povezano potrebo po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in ohranjanju narave, zato je zahteva naročnika po razpolaganju s certifikatom ISO 9001 za vodenje kakovosti in certifikatom ISO 14001 za ravnanje z okoljem v neposredni povezavi s predmetom javnega naročila. Nenazadnje je naročnik pri izvajanju javnega naročila upošteval tudi zadnje trende t.i. zelenega javnega naročanja, ki od naročnikov tudi na področju gradenj pričakuje okoljsko ozaveščenost in da se bodo gradnje kar v največji meri izvajale s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Enako velja tudi za certifikat ISO 9001, ki tako kot certifikat ISO 14001 temelji na evropskih ali mednarodnih standardih. Ta certifikat daje naročniku vedenje, da mu ponudnik ponuja kvalitetno izvedbo predmeta javnega naročila. Vse zgoraj navedeno je razlog, da zahteva naročnik predložitev certifikatov za vsakega od sodelujočih v skupni ponudbi, saj je le tako mogoče zagotoviti kakovost izvedbe predmeta javnega naročila in sledljivosti postopkov. Ob tem naročnik izpostavlja, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da s certifikatoma ISO 14001 in ISO 9001 samo v Republiki Sloveniji trenutno razpolaga več sto poslovnih subjektov, zaradi česar ni utemeljen očitek, da so pogoji vezani na posameznega ponudnika. Kar pa se tiče vlagateljeve navedbe, da je diskriminiran zaradi onemogočanja predložitve primerljivega potrdila, pa naročnik ugotavlja, da pavšalno navajanje, brez da bi vlagatelj konkretiziral, s kakšnim enakovrednim potrdilom sam razpolaga, ne dokazuje njegove diskriminiranosti, saj bi morale biti vlagateljeve trditve bistveno bolj določne.
V zvezi z očitanim pogojem glede doseganja določene višine prihodkov v letu 2009, naročnik najprej pojasnjuje, da zahtevani podatek dejansko in objektivno dokazuje finančno in poslovno sposobnost ponudnika za izvajanje javnega naročila. Res je, da je finančna in poslovna sposobnost odvisna od več dejavnikov in trenutnih razmer na trgu, vendar naročnik stoji na stališču, da postavljeni pogoj spričo dejstva, da gre za izgradnjo čistilne naprave zmogljivosti 700 EP, ki se financira iz tako davkoplačevalskega denarja kot tudi denarja Evropske unije, ne predstavlja pretiranega pogoja in ne pomeni omejevanja konkurence med ponudniki. Izpolnjevanje navedenega pogoja izkazuje, da ponudnik redno nastopa na trgu in s tem pridobiva izkušnje, znanje, zaradi česar se pri naročniku ustvarja prepričanje, da je takšen ponudnik usposobljen za izvedbo zahtevanih del ter da bo dela opravil nemoteno, kvalitetno in pravočasno. Po naročnikovem prepričanju je splošno znano dejstvo, da je na trgu veliko ponudnikov, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je predmet konkretnega razpisa, in ki temu pogoju lahko zadostijo. Postavljeni pogoj, ki je daleč od tega, da bi bil upoštevaje gospodarsko panogo, v katero sodijo potencialni ponudniki, pretiran, omogoča naročniku med drugim tudi izbor med ponudniki z zadostno frekvenco poslov s področja gradenj in nenazadnje tudi ustrezno finančno varnost. Naročnik pa je poleg tega določil tudi, da morajo ponudniki, ki nastopajo s sopogodbeniki, doseči vrednost letne realizacije skupaj, pri čemer se pri višini letne realizacije posameznega partnerja upošteva procentualni delež izvedbe del. Glede na navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, da bi lahko svojo svobodno gospodarsko pobudo v konkretnem postopku uresničil s predložitvijo skupne ponudbe, je spričo postavljenega pogoja vlagatelju v zadostni meri omogočen nastop v predmetnem postopku, zaradi česar ta ni z ničemer omejen.
Nadalje je naročnik obravnaval še očitek vlagatelja, da je pogoj glede zahteve po treh referencah čistilnih naprav z zmogljivostjo nad 500 EP za dobavitelja opreme v zadnjih treh letih diskriminatoren. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno zatrjeval očitano kršitev, trditve pa ni jasno konkretiziral in izkazal. Iz navedbe, da je postavljeni pogoj previsok, ne izhaja, zakaj naj bi bil vlagatelj diskriminiran; samo zato, ker vlagatelj pogoja očitno ne izpolnjuje, pa ta še ni diskriminatoren. Skladno s pravilom o trditveno - dokaznem bremenu mora vlagatelj zatrjevano kršitev dokazati. Ne glede na navedeno je naročnik mnenja, da je zahteva po predložitvi treh referenc povsem skladna in sorazmerna s predmetom javnega naročila. še več, v konkretnem primeru gre namreč za čistilno napravo, katere izgradnja je po svoji naravi specifična, kar še dodatno utrjuje naročnika v prepričanju, da je zahteva po takšnem številu referenc povsem skladna s samo vsebino, namenom in obsegom predmeta javnega naročila. S predložitvijo treh referenc je mogoče preveriti ne samo katere posle s predmetnega področja je ponudnik v preteklosti že pridobil, ampak tudi, ali se je oprema dobavitelja izkazala za kvalitetno. Poleg tega pa je naročniku dano tudi zagotovilo, da je ponudnik usposobljen in sposoben izvesti dobavo zahtevanega blaga in ima v poslovnem svetu izkušnje in tehnično znanje s področja izvajanja predmetnega javnega naročila. Predložitev zgolj ene ali dveh referenc nikakor ne more imeti takšne teže, kot jo ima predložitev zahtevanega števila referenc, še posebej, ker je ta pogoj vezan na zadnja tri leta.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.1.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 17.1.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob tem je navedel tudi, da je spregledal, da je bil vlagateljev revizijski zahtevek vložen nepravočasno, zaradi česar naj bi ga bilo potrebno zavreči.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila pravočasnost vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Iz določil drugega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2, vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v svojih sklepih že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-092/2009, 018-69/2010, 018-161/2010 itd.), da rok iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN prične teči šele z dnem, ko je razpisna dokumentacija dostopna v celoti, kar pomeni, da je potrebno kot del razpisne dokumentacije upoštevati vse morebitne spremembe in dopolnitve oziroma vsa podana dodatna pojasnila ponudnikom in odgovore na njihova vprašanja (ne glede na to, kdo izmed potencialnih ponudnikov jih je postavil, in ne glede na to, kakšna je njihova vsebina). Iz določila drugega odstavka 71. člena ZJN-2 namreč izhaja, "da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila". Na takšno razumevanje citiranega določila vsaj posredno vpliva tudi naročnikova dolžnost, da v odprtem postopku vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo objavi na portalu javnih naročil najpozneje 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno (drugi odstavek 81. člena ZJN-2). Enaka obveznost velja tudi za vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije (72. člen ZJN-2). Ponudniki morajo torej pri pripravi ponudb, poleg prvotne razpisne dokumentacije, upoštevati tudi vse njene naknadne spremembe in dopolnitve oziroma vsa dodatna pojasnila in odgovore, saj jim slednji služijo kot opora pri razumevanju posameznih naročnikovih zahtev in posledično omogočajo pripravo popolne ponudbe v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, lahko pa vplivajo tudi na njihovo odločitev o tem, ali bodo zoper razpisno dokumentacijo (pravočasno v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN) vložili revizijski zahtevek.

Z vpogledom v objavo predmetnega postopka oddaje javnega naročila na Portalu javnih naročil (JN10276/2010 z dne 26.10.2010) gre ugotoviti, da je naročnik zadnje odgovore ponudnikom (t.j. pojasnila razpisne dokumentacije) objavil dne 6.12.2010. Navedenega dne je
bila tako razpisna dokumentacija postopka v celoti dostopna, z začetkom naslednjega dne pa je pričel teči tudi desetdnevni rok, določen v drugem odstavku 12. člena ZRPJN, v katerem so lahko potencialni ponudniki pravočasno vložili svoje revizijske zahtevke.

Z vpogledom v predloženo spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek naročniku dostavil neposredno, in sicer dne 13.12.2010, pred potekom roka za oddajo ponudb. Navedeno dejstvo naročnik potrjuje v dopisu, v prilogi katerega je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, datumsko pa ga potrjuje tudi sprejemni žig naročnika na vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev revizijski zahtevek pravočasen, drugačno stališče naročnika, izraženo v dopisu, v prilogi katerega je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, pa ni utemeljeno.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k meritorni obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede pogoja iz točke 3.1.9 razpisne dokumentacije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik med "Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe" pod točko 3.1.9. določil, da mora ponudba vsebovati "dokazilo o pridobljenem certifikatu za ISO 9001 in ISO 14001".

Z vpogledom v objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil gre dalje ugotoviti, da je naročnik na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov v zvezi z zgornjim pogojem dne 3.11.2010 podal naslednje pojasnilo: "V razpisni dokumentaciji je navedeno, da v kolikor nastopajo v ponudbi partnerji, mora vsak od partnerjev izpolnjevati navedene pogoje v celoti, vsak partner zase reference in vsak partner zase pridobljeni ISO certifikat."

V zvezi z navedenim pogojem vlagatelj najprej zatrjuje, da ni povezan s predmetom javnega naročila, da je nesorazmeren ter da ni v skladu s predpisi Evropske skupnosti.
Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določil 7., 212. in nasl. členov Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, izhaja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v skladu s katerim mora (smiselno za revizijski postopek) vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so na tem mestu obravnavane revizijske navedbe pavšalne, vlagatelj pa zanje ne ponuja nikakršnih dokazov (vlagatelj predlaga zgolj vpogled v razpisno dokumentacijo). Ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da vlagatelj nepovezanosti na tem mestu obravnavanega pogoja s predmetom javnega naročila, njegove nesorazmernosti in neskladja s predpisi Evropske skupnosti ni uspel izkazati, s tem povezanim revizijskim navedbam pa tako utemeljenosti ni mogoče priznati.

Državna revizijska komisija pa utemeljenost priznava revizijskim navedbam vlagatelja, ki se nanašajo na spornost na tem mestu obravnavanega pogoja z vidika nedopustitve izpolnjevanja vsebine standardov, ki jih zahteva naročnik, z drugimi enakovrednimi potrdili oziroma na druge ustrezne načine.

Iz določil 46. člena ZJN-2, ki se nanaša na standarde za zagotovitev kakovosti, izhaja: "Če zahteva naročnik predložitev spričeval neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti."

Iz določil 47. člena ZJN-2, ki se nanaša na standarde za okoljsko upravljanje, pa izhaja, da se mora naročnik v primeru, ko "zahteva spričevala neodvisnih organov, ki so pooblaščeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja, /se mora/ sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih potrdili organi, ki jih priznava Evropska skupnost. Naročnik mora sprejeti enakovredna spričevala, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah, prav tako pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka postavil izrecno zahtevo po predložitvi dokazil "o pridobljenem certifikatu za ISO 9001 in ISO 14001", prav tako je na podlagi njegovih pojasnil razpisne dokumentacije, podanih v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, mogoče zaključiti, da navedenim primerljivih certifikatov oziroma drugih dokazil o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti/ukrepih za varstvo okolja ne dopušča.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je obravnavani pogoj razpisne dokumentacije v neskladju s poprej navedenimi določili ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Državna revizijska komisija utemeljenost ravno tako priznava revizijskim navedbam vlagatelja, ki se nanašajo na naročnikovo nedopustitev izpolnitve obravnavanega pogoja s predložitvijo skupne ponudbe (t.j. s sklicevanjem na sposobnosti partnerja v skupni ponudbi).

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da gre pri standardih za okoljsko upravljanje (47. člen ZJN-2), na katere se nanaša tudi s strani naročnika zahtevan standard ISO 14001, za element izkazovanja tehnične usposobljenosti ponudnikov v skladu s točko f) drugega odstavka 45. člena ZJN-2. Skladno z določili četrtega odstavka 45. člena ZJN-2 pa se lahko v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po prejšnjih odstavkih tega člena posamezni subjekt sklicuje na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.

Ob odsotnosti prepričljivih drugačnih argumentov naročnika Državna revizijska komisija enako ugotavlja tudi za naročnikovo zahtevo po izkazu ponudnikovega razpolaganja s standardom ISO 9001. Državna revizijska komisija tudi v zvezi z zahtevo po omenjenem certifikatu, ki se nanaša na standard za zagotovitev kakovosti po 46. členu ZJN-2, namreč ugotavlja, da gre pri njej smiselno za element izkazovanja tehnične usposobljenosti ponudnikov, tako pa za pogoj, v zvezi z izpolnjevanjem katerega se lahko posamezni subjekt sklicuje na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov (45. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovih pojasnil razpisne dokumentacije, podanih dne 3.11.2010 v obliki odgovora na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, izhaja, da naročnik od ponudnikov zahteva, da mora v primeru skupne ponudbe razpolaganje s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001 izkazati vsak od partnerjev v skupni ponudbi (takšno stališče naročnik ponavlja tudi v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je takšna naročnikova zahteva v neskladju s poprej navedenimi določili ZJN-2, tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na pogoj iz točke 4.1.8. razpisne dokumentacije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik med "Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe" pod točko 4.1.8. določil: "dokazilo o prihodkih v letu 2009, pri čemer morajo ponudniki, ki nastopajo s sopogodbeniki doseči vrednost letne realizacije v višini 4.000.000,00 â?? skupaj, pri višini letne realizacije posameznega partnerja se upošteva procentualni delež izvedbe del; pri ponudbi s podizvajalci mora imeti zahtevano vrednost letne realizacije sam ponudnik (kopija izkaza poslovnega izida v obdobju od 01.01.2009 do 31.12.2009)".

Državna revizijska komisija izpostavlja, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2). Podobno iz določil prvega odstavka 44. člena ZJN-2 med drugim izhaja, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje ekonomske in finančne sposobnosti, pri čemer pa mora biti izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo "v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila".

Državna revizijska komisija z vpogledom v pojasnila razpisne dokumentacije postopka, podana v obliki naročnikovih odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov prek Portala javnih naročil, ugotavlja, da je naročnik dne 30.11.2010 in dne 6.12.2010 podal pojasnili, v katerih med drugim navaja, da znaša "izgradnja okoli 800.000,00 EUR". Navedeni znesek je skladen tudi z naročnikovo ocenjeno vrednostjo predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz sklepa o pričetku postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavani pogoj ni sorazmeren z obsegom predmetnega javnega naročila. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik pogoj, ki se nanaša na višino letne realizacije (prihodke ponudnika v letu 2009), določil v višini, ki je več kot šestkrat večja od ocenjene vrednost predmetnega javnega naročila (brez DDV). Takšno določitev pogoja je naročnik utemeljeval z navedbami, da se naročilo financira iz davkoplačevalskega denarja (kot tudi denarja Evropske unije), da je z določitvijo navedenega pogoja mogoče doseči, da bo naročnik pri izvedbi javnega naročila ravnal skrbno in gospodarno, da postavljeni pogoj upoštevaje gospodarsko panogo, v katero sodi predmet javnega naročila, ni pretiran, da je na trgu veliko ponudnikov, ki lahko izpolnijo navedeni pogoj, da lahko več skupnih ponudnikov pogoj izpolni skupaj itd.

Državna revizijska komisija v zvezi s takšnimi argumenti naročnika najprej pojasnjuje, da je eden izmed temeljnih ciljev vsakega postopka javnega naročanja zagotovitev gospodarne porabe javnih sredstev, naročniki pa so dolžni ravnati skrbno in gospodarno pri izvajanju vseh postopkov javnega naročanja (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2). Predmetni postopek oddaje javnega naročila pri tem ni izjema, tako pa tudi s tem povezani argumenti naročnika obravnavanega pogoja ne morejo (posebej) utemeljevati. Kot neupošteven Državna revizijska komisija označuje tudi naročnikov argument, skladno s katerim naj bi bilo izpodbijani pogoj zmožno izpolniti večje število ponudnikov. Za presojo dopustnosti nekega pogoja namreč ni primarno odločilno, kolikšno število subjektov ga izpolnjuje, temveč ali je pogoj povezan in sorazmeren s predmetom javnega naročila ter tako ali so okoliščine, na podlagi katerih se diferencira med ponudniki, ki pogoj izpolnjujejo in tistimi, ki ga ne, objektivno opravičljive. Neupošteven pa je tudi argument naročnika, da lahko izpodbijani pogoj izpolni več ponudnikov skupaj, saj naročnik od ponudnikov ni upravičen zahtevati, da se zaradi sodelovanja v postopkih javnega naročanja med seboj povezujejo (je pa takšno povezovanje ponudnikov njihova pravica po tretjem odstavku 4. člena ZJN-2).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovih navedbah, da je izpodbijani pogoj iz točke 4.1.8. razpisne dokumentacije nesorazmeren s predmetom javnega naročila - objektivne okoliščine, ki bi upravičevale naročnikovo zahtevo po ponudnikovem izkazu letne realizacije v višini, ki je več kot šestkrat večja od ocenjene vrednost predmetnega javnega naročila, v zadevi namreč niso izkazane.


Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na pogoj iz točke 8 razpisne dokumentacije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka gre ugotoviti, da je naročnik med "Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe" pod točko 8 ("Reference") določil:
" - za izvajalca gradbenih del: 1 čistilna naprava nad 500 EP v zadnjih petih letih
- za dobavitelja opreme: 3 čistilne naprave nad 500 EP v zadnjih treh letih".

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek ugotavlja, da ta v zvezi z zgornjim pogojem zgolj pavšalno navaja, da je zahteva po treh referencah čistilnih naprav nad vrednostjo 500 EP za dobavitelja opreme neopravičeno diskriminatorna ter da naročniku ni mogoče slediti v njegovih stališčih (obrazložitvi) glede te zahteve. V preostanku obravnavanega dela revizijskega zahtevka vlagatelj zgolj citira odločitve Državne revizijske komisije, ki se (na splošno) nanašajo na oblikovanje pogojev.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku torej ne zatrjuje, da izpodbijanega pogoja ne izpolnjuje, prav tako ne navaja nobenih dejstev ali relevantnih dokazov (vlagatelj se sklicuje zgolj na razpisno dokumentacijo in prosto presojo), ki bi utemeljevali njegov očitek o diskriminatornosti pogoja.

Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja, da mora v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ter ponuditi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega pravila ugotavlja, da vlagatelj diskriminatornosti na tem mestu obravnavanega pogoja ni uspel izkazati, s tem povezanim revizijskim navedbam pa utemeljenosti tako ni mogoče priznati.


V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati neskladje v tem sklepu opredeljenih delov razpisne dokumentacije z določili ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 10.12.2010 delno ugodila in je razveljavila razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila "Regionalni razvojni program Razvojne prioritete "Razvoj regij" Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 Občine Tolmin - Gradnja Čistilne naprave Modrej", javni razpis objavljen na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN10276/2010 z dne 26.10.2010, z dne 26.10.2010, in sicer v točkah:
- 4.1.8 "dokazilo o prihodkih v letu 2009, pri čemer morajo ponudniki, ki nastopajo s sopogodbeniki doseči vrednost letne realizacije v višini 4.000.000,00 â?? skupaj, pri višini letne realizacije posameznega partnerja se upošteva procentualni delež izvedbe del; pri ponudbi s podizvajalci mora imeti zahtevano vrednost letne realizacije sam ponudnik (kopija izkaza poslovnega izida v obdobju od 01.01.2009 do 31.12.2009)" ter
- 3.1.9 "dokazilo o pridobljenem certifikatu za ISO 9001 in ISO 14001".

V preostalem je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 1.400 EUR, povečano za 20% DDV, za odvetniške stroške ter v višini 5.000 EUR za takso za revizijski postopek.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom delno uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR.

Skupaj znašajo potrebni stroški vlagatelja 5.960,00 EUR. Stroške nagrade za revizijski postopek nad priznano višino je Državna revizijska komisija ocenila kot nepotrebne, zato vlagatelju teh ni priznala.
Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija ob upoštevanju 154. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila, da se vlagatelju v sorazmerju z njegovim uspehom v postopku delno povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v višini 2.980,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.980,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.2.2011


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Občina Tolmin, Ulica Padlih borcev 2, Tolmin,
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.