018-016/2011 Javni zavod študentski domovi v Ljubljani

Številka: 018-016/2011-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za "[s]istem varovanja komunikacijske opreme po vozliščih (alarmni sistem v KV)" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj ADVANT, d. o. o., Cesta na Brdo 119A, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika javni zavod šTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI, Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 03. februarja 2011 sprejela

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba z dne 14. januarja 2011 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01. oktobra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "sistem varovanja komunikacijske opreme po vozliščih (alarmni sistem v KV)", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 22. oktobra 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil in sicer pod številko objave NMV2001/2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 07. decembra 2010 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA po postopku naročil male vrednosti", znak naročnika 13/2010-1 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika "ELTIBO d.o.o., Finžgarjeva ulica 3, 1215 Medvode".

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 10. decembra 2010, dne 20. decembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal zahtevek za revizijo, z dne 20. decembra 2010. V omenjenem zahtevku za revizijo vlagatelj utemeljuje svojo aktivno legitimacijo in pravočasnost zahtevka za revizijo, zatrjuje "kršitve, nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika", ter predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odloči, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, pa tudi vse kasnejše odločitve naročnika, ki jih je sprejel na podlagi te odločitve. Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odloči tudi, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka.

Naročnik je vlagatelja s pozivom (z dne 22. decembra 2010) pozval, da v roku treh dni od prejema poziva vplača zakonsko določeno takso v znesku 2.500,00 EUR, v istem roku pa mu dostavi tudi "[d]okazilo o plačilu takse". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. decembra 2010, dne 27. decembra 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno (s povratnico) oddal vlogo z dne 27. decembra 2010, poimenovano "Dokazilo o plačilu takse", skupaj s prilogo ("Plačilni nalog BN 02").

Naročnik je dne 10. januarja 2011 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, prav tako pa je odločil, da se vlagatelju ne priznajo priglašeni stroški (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je med drugim preveril tudi, ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba, pri tem pa ugotovil, da je vlagateljeva ponudba glede na število prejetih točk uvrščena na tretje mesto. Iz zahtevka za revizijo je (po prepričanju naročnika) mogoče razbrati, da v njem vlagatelj navaja kršitve naročnika (zgolj) v navezavi na izbrano ponudbo (ta naj bi bila po stališču vlagatelja nepopolna), ne navaja pa, da bi ugotovil kakršnokoli morebitno nepravilnost pri drugouvrščeni ponudbi. V posledici navedenega naročnik zaključuje, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni izpolnjen pogoj, da bi vlagatelju lahko nastala škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč (po mnenju naročnika) v konkretnem primeru nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 11. januarja 2011, dne 14. januarja 2011 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal pritožbo, z dne 14. januarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: pritožba). V omenjeni pritožbi vlagatelj zatrjuje, da je glede na 9. člen ZRPJN in glede na vsebino zahtevka za revizijo nesporno aktivno legitimiran (za vložitev zahtevka za revizijo). Vlagatelj v pritožbi zatrjuje tudi, da v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, povezane z ocenjevanjem vseh ponudb, ne pa zgolj kršitev naročnika, povezanih z ocenjevanjem izbrane ponudbe, kar pomeni, da obstoj njegove aktivne legitimacije ne more biti vprašljiv.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo pritožbo prejela dne 17. januarja 2011, naročnika pa s pozivom številka 018-016/2011-2, z dne 18. januarja 2011, pozvala na odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 19. januarja 2011, dne 20. januarja 2011 pa je Državna revizijska komisija v prilogi naročnikovega spremnega dopisa, z dne 20. januarja 2011, prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-016/2011-4, z dne 21. januarja 2011, vlagatelja pozvala na izkaz pooblastila za vložitev pritožbe oziroma druga ustrezna ravnanja. Omenjeni sklep je vlagatelj, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 25. januarja 2011, dne 28. januarja 2011 pa je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 27. januarja 2011, poimenovano "DOPOLNITEV PRITOŽBE", s prilogami.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je spor med naročnikom in vlagateljem v tem, ali je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo upravičeno zavrgel. Medtem, ko naročnik zatrjuje, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, vlagatelj v pritožbi zatrjuje nasprotno.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku), lahko nastala škoda.

V konkretnem primeru naročnik vlagatelju ne oporeka, da je izkazal interes za dodelitev naročila, zatrjuje pa, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v Zapisnik o odpiranju ponudb, številka NMV13/2010-1, z dne 03. novembra 2010, pri tem pa ugotovila, da iz njega (na drugi in tretji strani) izhaja, da so v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno prispele ponudbe petih ponudnikov (med njimi tudi vlagateljeva). Smiselno enak podatek je naveden tudi v odločitvi o oddaji naročila (na drugi in tretji strani).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila (ki jo v dokaz svojih navedb zahtevku za revizijo prilaga tudi vlagatelj) izhaja, da je naročnik kljub določbi drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), po kateri v postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko (najprej) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila, ter (nato) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna, v konkretnem primeru ugotavljal popolnost (pred tem pa še pravočasnost) vseh petih prispelih ponudb. V posledici pregleda (preverjanja) vseh petih ponudb (glede na vsebino razpisne dokumentacije) je naročnik zaključil, da so vse ponudbe pravilne, primerne in sprejemljive (pred tem pa še pravočasne), zato jih je ocenil po merilih za izbiro (najugodnejše) ponudbe, kot najugodnejšo pa izbral ponudbo ponudnika "Eltibo d.o.o." (dosegla je 30.568,32 točk). Kot je bilo to napovedano že v določbah razpisne dokumentacije, je bila izbrana tista ponudba, ki je glede na pravilo (formulo), določeno v razpisni dokumentaciji, dosegla najmanj točk (2. točka poglavja "XII. MERILA ZA IZBIRO"). Na drugo mesto se je, kot izhaja iz tabele na drugi strani odločitve o oddaji naročila, uvrstila ponudba ponudnika "Zarja Elektronika d.o.o." (dosegla je 32.064,00 točk), na tretje mesto pa ponudba vlagatelja (dosegla je 35.450,05 točk).

Upoštevaje dejstvo, da je naročnik glede na vsebino razpisne dokumentacije pregledal vseh pet prejetih ponudb in zaključil, da so vse ponudbe pravilne, primerne in sprejemljive, pa tudi upoštevaje dejstvo, da je v posledici opravljenega pregleda vseh pet ponudb ocenil po merilih za izbiro (najugodnejše) ponudbe, bi moral vlagatelj v konkretnem primeru, da bi verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (drugi kumulativno določen element za priznanje aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN), v zahtevku za revizijo
- bodisi zatrjevati kršitve naročnika v povezavi z naročnikovo ugotovitvijo, da sta tako izbrana ponudba kot tudi drugouvrščena ponudba (ponudba ponudnika "Zarja Elektronika d.o.o.") pravočasni, pravilni, primerni in sprejemljivi,
- bodisi zatrjevati kršitve naročnika v povezavi z naročnikovim ocenjevanjem njegove ponudbe po merilih za izbiro (v smislu, da bi morala biti vlagateljeva ponudba v primeru, če bi jo naročnik pravilno ocenil po merilih za izbiro, najugodnejša),
- bodisi zatrjevati kršitve naročnika v povezavi z naročnikovim ocenjevanjem (vsaj) izbrane ponudbe (ponudbe ponudnika "Eltibo d.o.o.") in drugouvrščene ponudbe (ponudbe ponudnika "Zarja Elektronika d.o.o.") po merilih za izbiro (v smislu, da bi morala biti vlagateljeva ponudba v primeru, če bi omenjeni ponudbi naročnik pravilno ocenil po merilih za izbiro, najugodnejša),
oziroma podobno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje ničesar od naštetega, niti ni na kak drug ustrezen način verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč kot pravno relevantno
- v I. točki zahtevka za revizijo, poimenovani "(aktivna legitimacija)", navaja, da iz razloga, ker je po njegovem mnenju "izbira najugodnejšega ponudnika v tem postopku nepravilna in nezakonita, zaradi česar izbrani ponudnik javnega naročila ne more pridobiti", vlaga "zoper takšno ugotovitev naročnika" zahtevek za revizijo,
- v III. točki zahtevka za revizijo, poimenovani "(kršitve, nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika)", zatrjuje kršitve naročnika v povezavi z naročnikovo ugotovitvijo, da je izbrana ponudba popolna. Vlagatelj pri tem dodaja, da bi moral naročnik "pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ELTIBO d.o.o. kot merilo upoštevati ponujeni garancijski rok 12 mesecev", ker tega ni storil, pa je (po zatrjevanju vlagatelja) to "vplivalo na razvrstitev najugodnejšega ponudnika".

Iz navedene (in vse preostale) vsebine zahtevka za revizijo jasno izhaja, da vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo iz razloga, ker je po njegovem mnenju zgolj "izbira najugodnejšega ponudnika v tem postopku nepravilna in nezakonita". Prav tako je iz vsebine zahtevka za revizijo jasno razbrati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje zgolj kršitve naročnika v povezavi z naročnikovo ugotovitvijo, da je izbrana ponudba popolna, ter v povezavi z naročnikovim ocenjevanjem izbrane ponudbe (ne pa tudi ostalih ponudb!) po merilih za izbiro. Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi, da je "opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika" (ne pa na primer tudi v ostale ponudbe) "in ugotovil vrsto kršitev" (III. točka na 2. strani zahtevka za revizijo), poleg tega pa vlagatelj v podtočkah 1., 3., 4., 5. in 6 točke III. zahtevka za revizijo zatrjevanje kršitev naročnika povsod sklene s stavkom, ki predstavlja naslednjo posledico: "Ker je ponudba ponudnika ELTIBO d.o.o. nepopolna, bi jo naročnik skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 moral izločiti". Morebitnih kršitev naročnika v povezavi z naročnikovo ugotovitvijo, da je drugouvrščena ponudba (ponudba ponudnika "Zarja Elektronika d.o.o.") pravočasna, pravilna, primerna in sprejemljiva, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje. Čeprav mora biti za izvajanje dokazov (najprej) izpolnjena primarna komponenta zahtevka za revizijo, to je vlagateljeva trditev o kršitvi, bi bilo potrebno tudi sicer v povezavi z vlagateljevimi dokaznimi predlogi, navedenimi v zahtevku za revizijo, ugotoviti, da se nanašajo na izbrano ponudbo ("Dokazi (že pri naročniku):" "Vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika", "Zapisnik o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo ponudnika ELTIBO d.o.o.").

Naročnik lahko morebiti nepravilno oceni ponudbe glede na merila iz razpisne dokumentacije, vendar pa mora vlagatelj v zahtevku za revizijo, če meni, da je do nepravilnega ocenjevanja prišlo, z namenom priznanja aktivne legitimacije to tudi jasno in določno zatrjevati. Kot že zapisano je iz vsebine zahtevka za revizijo jasno razbrati, da vlagatelj v njem zatrjuje zgolj kršitve naročnika v povezavi z ocenjevanjem izbrane ponudbe (ne pa tudi ostalih ponudb) po merilih za izbiro, kar velja tudi za točko III., podtočko 2, ki jo vlagatelj v pritožbi še posebej izpostavlja.

Vlagatelj v pritožbi zatrjuje, da bi "glede na predpisan način točkovanja ponudb glede na merila lahko bil vlagatelj v položaju da pridobi naročilo", kar bi "moral biti zadosten razlog, da se vlagatelju prizna izkazana verjetnost, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika", vendar pa navedena trditev ni podprta z vsebino zahtevka za revizijo. Iz vsebine zahtevka za revizijo je namreč jasno razbrati, da vlagatelj v njem zatrjuje zgolj kršitve naročnika v povezavi z ocenjevanjem izbrane ponudbe (ne pa tudi ostalih ponudb) po merilih za izbiro, kar velja tudi za točko III., podtočko 2, ki jo vlagatelj v pritožbi še posebej izpostavlja.

Vlagatelj v pritožbi nadalje zatrjuje, da v I. točki zahtevka za revizijo navaja, da iz razloga, ker je po njegovem mnenju "izbira najugodnejšega ponudnika v tem postopku nepravilna in nezakonita, zaradi česar izbrani ponudnik javnega naročila ne more pridobiti", vlaga "zoper takšno ugotovitev naročnika" zahtevek za revizijo, vendar pa je tudi iz omenjene trditve (v povezavi z ostalo vsebino zahtevka za revizijo) jasno razbrati, da vlagatelj v njej zatrjuje nepravilnost in nezakonitost "izbir[e] najugodnejšega ponudnika v tem postopku", ne pa, kot navaja v pritožbi, da naročnik "očitno ni" "upošteval vseh kriterijev in meril pri točkovanju ponudb". Kot je bilo v tem sklepu zapisano že doslej, namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik "pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ELTIBO d.o.o. kot merilo upoštevati ponujeni garancijski rok 12 mesecev", ker tega ni storil, pa je (vzročno posledično) to "vplivalo na razvrstitev najugodnejšega ponudnika". Slednjemu zaključku smiselno pritrjuje tudi sam vlagatelj, ko v pritožbi navaja, da v točki III. (podtočki 2) zahtevka za revizijo ugotavlja kršitve naročnika "pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, ki jasno kažejo na to, da naročnik pri ocenjevanju ni upošteval meril iz razpisne dokumentacije" (podčrtala Državna revizijska komisija).

Vlagatelj v pritožbi prav tako zatrjuje, da naročnik "pri ocenjevanju ni upošteval vseh kriterijev, , ki jih je skupaj z načinom izračuna točk navedel" v razpisni dokumentaciji, pa tudi, da bi moral naročnik iz razloga, ker je "čas garancije za baterije UPS tudi eden izmed kriterijev pri točkovanju ponudb oz. merilih za izbiro najugodnejšega ponudnika", "pri ocenjevanju vseh ponudb ugotavljati ali je ponudnik v ponudbi navedel naslov servisa", vendar pa tudi citirana trditev ni podprta z vsebino zahtevka za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje le, da bi moral naročnik "pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ELTIBO d.o.o. kot merilo upoštevati ponujeni garancijski rok 12 mesecev", ker tega ni storil, pa je (vzročno posledično) to "vplivalo na razvrstitev najugodnejšega ponudnika". Vlagatelj je pri tem v zahtevku za revizijo v povezavi z izpostavljeno zahtevo naročnika še zaključil, da "je ponudba ponudnika ELTIBO d.o.o. nepopolna" in "bi jo naročnik skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 moral izločiti". Smiselno enak zaključek gre napraviti tudi v povezavi z navedbo vlagatelja, podano v pritožbi, po kateri je naročnik pri iskanju najugodnejšega ponudnika ravnal v nasprotju s pogoji iz poglavja X in merili za izbiro iz poglavja XII, kar "predstavlja sistemsko napako in se nanaša na vse ponudbe".

Vlagatelj v pritožbi kot naslednje zatrjuje, da "[n]aročnik zagotovo ni namenoma spregledal kriterija garancije, povezanega z navedbo naslova servisa zgolj pri ocenjevanju izbranega ponudnika, temveč je nasplošno spregledal ta kriterij razpisne dokumentacije pri ocenjevanju vseh ponudb, vključno z ocenjevanjem ponudbe drugouvrščenega ponudnika", vendar pa navedena trditev ni podprta z vsebino zahtevka za revizijo. Iz vsebine zahtevka za revizijo je namreč jasno razbrati, da vlagatelj v njem zatrjuje zgolj kršitve naročnika v povezavi z ocenjevanjem izbrane ponudbe (ne pa tudi ostalih ponudb) po merilih za izbiro, kar velja tudi za točko III., podtočko 2, ki jo vlagatelj v pritožbi še posebej izpostavlja.

Iz vseh doslej navedenih razlogov je tako zavrniti tudi mnenje vlagatelja v pritožbi, da je "sklep o zavrženju zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila neutemeljen in neopravičen".

V posledici vsega doslej navedenega (upoštevaje celotno vsebino pritožbe) je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagateljeva pritožba ni utemeljena, saj je naročnik ravnal v skladu z določbami ZRPJN, ko je po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo na podlagi prvega odstavka 13. člena ZRPJN (najprej) preveril, ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, po ugotovitvi, da ga je vložila oseba, ki ni izkazala aktivne legitimacije, pa ga je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN upravičeno zavrgel s sklepom. V posledici omenjenega zaključka je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljeva pritožba z dne 14. januarja 2011 (kot neutemeljena) zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 03. februarja 2011


Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- javni zavod šTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI, Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana
- ADVANT, d. o. o., Cesta na Brdo 119A, 1000 Ljubljana
- ELTIBO, d. o. o., Finžgarjeva ulica 3, 1215 Medvode
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije