018-340/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-340/2010-18

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zdelava idejnega projekta (IdP) in predinvesticijske zasnove (PIZ) za gradnjo II. tira Maribor - šentilj - d.m. in nadgradnjo obstoječega tira" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GINEX INTERNATIONAL, d. o. o., Rejčeva ulica 3, 5000 Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09. februarja 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, "[e]v.št.: 286/2010- KF", z dne 19. novembra 2010, se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila tako, da se razveljavi
- naročnikov odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen na Portalu javnih naročil (številka objave JN9464/2010) pod rubriko "ODGOVORI NA VPRAšANJA, Datum objave: 12.11.2010, 13:38", in sicer v delu, ki se glasi: "Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik",
- naročnikov odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen na Portalu javnih naročil (številka objave JN9464/2010) pod rubriko "ODGOVORI NA VPRAšANJA, Datum objave: 11.11.2010, 10:21", in sicer v delu, ki se glasi: "Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik".

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27. avgusta 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo "idejnega projekta (IdP) in predinvesticijske zasnove (PIZ) za gradnjo II. tira Maribor - šentilj in nadgradnjo obstoječega tira" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno
- na Portalu javnih naročil in sicer dne 05. oktobra 2010 (pod številko objave JN9464/2010)
- v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2007/S 196, z dne 08. oktobra 2010, pod številko dokumenta 299388.

Vlagatelj je pred rokom za prejem ponudb (ta je bil, kot to izhaja iz naročnikovega odgovora na vprašanje, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 18. oktobra 2010, določen na 23. november 2010 do 9.00 ure) dne 19. novembra 2010 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, "[e]v.št.: 286/2010- KF", z dne 19. novembra 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na njem, prejel dne 22. novembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da
- ugotovi, da je pogoj razpisne dokumentacije v delu, ki se glasi "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik", nezakonit, diskriminatoren in postavljen v neskladju z določili ZJN-2, zaradi česar "ga je dolžan naročnik razveljaviti in nadomestiti oz. spremeniti na način, da bo skladen z določili ZJN-2 in predmetom javnega naročila in bo omogočil vlagatelju zahtevka za revizijo, da odda ponudbo skladno z naročnikovimi zahtevami",
- odloči, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške "tega postopka" ter "vse morebitno nastale stroške", skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil "nezakonit in diskriminatoren pogoj vezan na znanje slovenskega jezika" (po katerem mora vodja projekta obvladati slovenski jezik), da je omenjena zahteva "v izrecnem nasprotju z 9. čl. ZJN-2" (in ostalimi načeli, na katerih temelji javno naročanje), "v diametralnem nasprotju z zapisanimi normami oz. napotili", da predstavlja "neposredno kršitev pravil pogodbe Skupnosti, nenazadnje pa tudi določil svetovne trgovinske organizacije glede svobodne trgovine in storitev", pa tudi, da naročnik z njo "uvaja nedopustno razlikovanje med ponudniki, kar pa po vsebini predstavlja nedopustno diskriminacijo in nedopustno omejevanje konkurence".

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-1/2010-160, z dne 23. novembra 2010, pozval na plačilo takse "za revizijski zahtevek". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 25. novembra 2010, dne 30. novembra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo, številka K_D 11-01 DŽI_Maribor_šentilj, z dne 29. novembra 2010, skupaj s prilogo (potrdilom o izvršenem plačilu).

Naročnik je dne 07. decembra 2010 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-1/2010 - 168, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, v celoti pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo zavrača kot neutemeljene, podrobno utemeljuje razloge za postavitev zahteve razpisne dokumentacije, po kateri mora vodja projekta obvladati slovenski jezik, poudarja pa tudi, da "oseba, ki ne zna slovenskega jezika, ne more opravljati reguliranega poklica v Republiki Sloveniji".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 09. decembra 2010, dne 10. decembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo, "[e]v. št.: 286/10- KF", z dne 10. decembra 2010. V omenjeni vlogi vlagatelj (med drugim) naročniku sporoča, da "se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-1/2010-175, z dne 17. decembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja in naročnika z dopisom številka 018 - 340 / 2010 - 2, z dne 31. decembra 2010, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je spor med vlagateljem in naročnikom v tem, ali je pogoj, "vezan na znanje slovenskega jezika" (odgovornega) vodje projekta, določen v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Medtem, ko vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da omenjeni pogoj ni določen v skladu z določbami ZJN-2, naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje nasprotno.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz nje (med drugim) izhaja zahteva naročnika, da ponudniki "v svojih ponudbah obvezno upoštevajo celotno veljavno zakonodajo in podzakonske akte, pravilnike, standarde, uredbe in ostale tehnične predpise, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in veljajo v Republiki Sloveniji, kakor tudi v Evropski uniji. Pri sami izvedbi bo izbrani ponudnik dolžan upoštevati vso veljavno pravno in tehnično zakonodajo kot tudi vse spremembe le-te" (1. točka poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI" razpisne dokumentacije). Jezik sporočanja je slovenski, tudi v času trajanja pogodbe (2. točka poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI" razpisne dokumentacije).

Pod točko "e.2) Dokazila o tehničnih in kadrovskih pogojih" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI" razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da je za vsakega strokovnjaka "potrebno izkazati njegove izkušnje s predložitvijo najmanj dveh referenc z zahtevanega področja, ki morajo biti potrjena s strani naročnika (investitorja), razen za strokovnjaka pod točko 1) in 2), kjer je potrebno izkazati 3 reference". "Odgovorni vodja projekta mora biti oseba, ki izpolnjuje pogoje po veljavnem zakonu o graditvi objektov in ima najmanj 8 let delovnih izkušenj". "Odgovorni projektanti morajo biti osebe, ki izpolnjujejo pogoje po veljavnem zakonu o graditvi objektov in imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj". Naročnik je prav tako zahteval, da mora imeti ponudnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugih pravnih podlag najmanj strokovnjake, ki izhajajo iz točk od 1) do 12) točke "e.2) Dokazila o tehničnih in kadrovskih pogojih" poglavja "II. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE IN RAZPISNI POGOJI" razpisne dokumentacije, med drugim tudi odgovornega vodjo projekta in koordinatorja delovne skupine (v nadaljnjem besedilu: odgovorni vodja projekta). Slednji
- mora imeti izkušnje pri vodenju izvajanja strokovno svetovalnih storitev pri gradnji zahtevnih objektov s področja gradnje in načrtovanja železnic v skupni investicijski vrednosti najmanj 10 milijonov EUR v zadnjih petih letih (priložiti je potrebno najmanj tri potrjene reference),
- mora biti član "IZS" (Inženirske zbornice Slovenije).
Kot dokazilo je naročnik zahteval spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe, ter navedbo njihovih referenc s področja predmeta javnega naročila, prikazano z referenčnim potrdilom naročnika (obrazec številka 8). V obrazec številka 8.a se vpišejo vsi ostali, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe, pa niso navedeni v razpisnem obrazcu številka 8. Obrazca o podatkih strokovnjakov ter referencah se za ostale sodelujoče ne uporabita.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz nje (med drugim) izhaja tudi, da
- je za vse strokovnjake iz obrazca številka 8 potrebno izpolniti obrazec, poimenovan "PODATKI O STROKOVNJAKIH IN NJIHOVE IZKUšNJE OZ. REFERENCE", ter priložiti potrdila naročnikov za zahtevane izkušnje oziroma reference (izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec številka 9 in 9a). Naročnik si pri tem pridržuje pravico, da v primeru dvoma ali nejasnosti zahteva še dodatna dokazila;
- je ponudnik pri izdelavi dokumentacije dolžan upoštevati in uporabljati vse veljavne domače predpise, normative in standarde, v kolikor teh ni, pa uporabljati tuje predpise oziroma normative (točka "9. PREDPISI, NORMATIVI, STANDARDI" poglavja "III. SPECIFIKACIJA NAROČILA (PROJEKTNA NALOGA)"). Izdelovalec idejnega projekta mora pri izdelavi naloge zagotoviti sodelovanje odgovornih projektantov po predpisih o graditvi objektov s področja načrtovanja cest, železniške infrastrukture, premostitvenih objektov, arhitekture, krajinske arhitekture in posameznih komunalnih vodov (točka "10. DELOVNA SKUPINA" poglavja "III. SPECIFIKACIJA NAROČILA (PROJEKTNA NALOGA)").

Ob vpogledu v obvestilo o javnem naročilu, dne 05. oktobra 2010 (pod številko objave JN9464/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v okviru odgovorov na vprašanja, "[d]atum objave: 11.11.2010, 10:21", na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
"[s]kladno z navodili poglavja II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 2.Izdelava ponudbe je določeno, da mora ponudnik izdelati ponudbo in ostalo dokumentacijo v slovenskem jeziku, prav tako je navedeno, da je jezik sporočanja tudi v času trajanja pogodbe slovenski. Zakon o javni rabi slovenščine določa, da v slovenskem jeziku poteka govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja.
Vprašanje: Ali morajo vodja projekta in drugi zahtevani strokovnjaki in odgovorni projektanti za posamezna področja obvladati slovenski jezik" Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji določa, da mora ponudnik, ki opravlja delo s strankami, ki obsega pisna in ustna navodila strankam, znati slovenski jezik. Tega pogoja naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, zato naj naročnik dopolni razpisno dokumentacijo z navedenim pogojem oziroma naj navede na kakšen način bo potekala komunikacija med vodjo projekta in odgovornimi projektanti za posamezna področja projektne naloge, če ne obvladajo slovenskega jezika" Prepričani smo, da neznanje slovenskega jezika ključnega kadra predvsem vodje projekta, bistveno vpliva na kvalitetno in strokovno pravilno izdelavo projektne naloge",
odgovoril na sledeč način:
"Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik. Skladno z navedeno zakonodajo mora ponudnik zagotoviti vse izdelke v slovenskem jeziku, prav tako pa je uradni jezik na vseh sestankih, dopisih, predstavitvah, sodelovanjih in komunikacijah z javnostjo ter ostali korespondenci Slovenščina. Jezik medsebojne komunikacije znotraj delovne ekipe je stvar izvajalca in ga naročnik ne določa".

Ob vpogledu v obvestilo o javnem naročilu, dne 05. oktobra 2010 (pod številko objave JN9464/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v okviru odgovorov na vprašanja, "[d]atum objave: 12.11.2010, 13:38", na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
"[d]ne 3. 11. 2010 ste na vprašanje ponudnika " Ali morajo vodja projekta in drugi zahtevani strokovnjaki in odgovorni projektanti za posamezna področja obvladati slovenski jezik" Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji določa, da mora ponudnik, ki opravlja delo s strankami, ki obsega pisna in ustna navodila strankam, znati slovenski jezik. Tega pogoja naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, zato naj naročnik dopolni razpisno dokumentacijo z navedenim pogojem oziroma naj navede na kakšen način bo potekala komunikacija med vodjo projekta in odgovornimi projektanti za posamezna področja projektne naloge, če ne obvladajo slovenskega jezika" Prepričani smo, da neznanje slovenskega jezika ključnega kadra predvsem vodje projekta, bistveno vpliva na kvalitetno in strokovno pravilno izdelavo projektne naloge." podali odgovor: "Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik. Skladno z navedeno zakonodajo mora ponudnik zagotoviti vse izdelke v slovenskem jeziku, prav tako pa je uradni jezik na vseh sestankih, dopisih, predstavitvah, sodelovanjih in komunikacijah z javnostjo ter ostali korespondenci Slovenščina. Jezik medsebojne komunikacije znotraj delovne ekipe je stvar izvajalca in ga naročnik ne določa" in s tem odgovorom spremenili razpisno dokumentacijo ter določili pogoj, da mora odgovorni projektant obvladati slovenski jezik. Opozarjam vas, da gre za nedopusten diskriminatoren pogoj, ki predstavlja direktno kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov ZJN-2 ter hkrati predstavlja tudi neposredno kršitev pravil pogodbe Skupnosti, nenazadnje pa tudi določil svetovne trgovinske organizacije glede svobodne trgovine in storitev. Pogoj ni niti pravno niti tehnično utemeljen saj gre za izrecno strokovno delo, kjer jezik ne more vplivati na izvedbo in strokovnosti izvedbe. Ta pogoj pa tudi kaže, da gre v vašem primeru za poskus prilagoditve javnega naročila točno določenemu domačemu ponudniku in neupravičeno omejevanje konkurence. To vse pa je v diametralnem nasprotju z namenom in cilji JN kot tudi načelom gospodarne porabe sredstev in prepovedi nedopustnega omejevanja konkurence.

V zvezi z navedenim postavljamo uradno vprašanje:
-ali boste ta nezakonit pogoj spremenili in ga oblikovali skladno z veljavno zakonodajo"
-ali je dopustno, da tuji strokovnjak nastopa in deluje z uradnim prevajalcem oziroma tolmačem"
V kolikor v primernem roku ne bomo prejeli odgovora na postavljeno vprašanje bomo v zavarovanje naših interesov vložili zahtevek za revizijo istočasno pa obvestili v zvezi z vašimi ravnanji pristojno ministrstvo, Ministrstvo za finance ter Komisijo za preprečevanje korupcije",

odgovoril na sledeč način:

"Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik, medtem ko za ostali kader ponudnika ta zahteva ni obligatorna. Skladno z navedeno zakonodajo mora ponudnik zagotoviti vse izdelke v slovenskem jeziku, prav tako pa je uradni jezik na vseh sestankih, dopisih, predstavitvah, sodelovanjih in komunikacijah z javnostjo ter ostali korespondenci Slovenščina. Jezik medsebojne komunikacije znotraj delovne ekipe je stvar izvajalca in ga naročnik ne določa".

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora vodja projekta obvladati slovenski jezik (za ostali kader ponudnika ta zahteva ni obligatorna), ter določil, da je uradni jezik na vseh sestankih, dopisih, predstavitvah, sodelovanjih in komunikacijah z javnostjo ter ostali korespondenci slovenščina. Jezik medsebojne komunikacije znotraj delovne ekipe je stvar izvajalca in ga naročnik ni določil.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da je naročnik (s stališča pravil javnega naročanja in v mejah ZJN-2) avtonomen pri opredeljevanju pogojev oziroma zahtev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik pogoje oziroma zahteve za sodelovanje postavi upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja. Zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi samega pogoja oziroma zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot popolno, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc in podobno. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

V zvezi s presojo posamezne zahteve gre še opozoriti, da je lahko morebitna njena diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni uspel prepričljivo izkazati, da predmet javnega naročila v konkretnem primeru objektivno upravičuje njegovo zahtevo v razpisni dokumentaciji po tem, da mora vodja projekta obvladati slovenski jezik, prav tako pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik neupravičeno zaključil, da so neutemeljene "navedbe vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je določil, da mora vodja projekta obvladati slovenski jezik, postavil diskriminatoren pogoj".

Naročnik svojo zahtevo po tem, da mora vodja projekta obvladati slovenski jezik, najprej utemeljuje z zatrjevanjem, da morajo za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji "državljani drugih držav pogodbenic izpolnjevati pogoje po zakonu, ki ureja priznanje poklicne kvalifikacije", slednji pa glede znanja slovenskega jezika za osebe, ki opravljajo regulirane poklice, določa, da "mora kandidat, ki se mu prizna poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, za potrebe opravljanja reguliranega poklica oziroma dejavnosti znati slovenski jezik, na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti".

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v Evidenco reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/2006) ugotovila, da iz njenega Seznama 1, v katerem so navedeni poklici oziroma dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva univerzitetna ali visokošolska diploma, pridobljena po izobraževanju in usposabljanju, ki je trajalo vsaj tri leta, izhaja, da je kot regulirani poklic oziroma dejavnost (v točki 35) določen (tudi) "odgovorni projektant", ni pa določen "[o]dgovorni vodja projekta" oziroma "[o]dgovorni vodja projekta in koordinator delovne skupine". Glede na dejstvo, da mora na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2001 - ZGO-1, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o graditvi objektov) investitor odgovornega vodjo projekta imenovati izmed odgovornih projektantov, mora državljan držav pogodbenic, ki želi občasno opravljati regulirani poklic, še preden je s strani investitorja imenovan za odgovornega vodjo projekta, izpolniti potreben pogoj, to je pridobiti poklicno kvalifikacijo odgovorni projektant. Ker je poklic odgovorni projektant v Republiki Sloveniji reguliran (enako velja za omenjeno dejavnost), investitor pa mora odgovornega vodjo projekta imenovati izmed odgovornih projektantov, velja, da mora biti državljan držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta, predhodno (kot začasni član) vpisan v ustrezni imenik Zbornice za arhitekturo in prostor ali Inženirske zbornice Slovenije in sicer kot odgovorni projektant (četrti odstavek 34d. člena Zakona o graditvi objektov). Pri reguliranem poklicu odgovorni projektant pa Zbornica za arhitekturo in prostor ali Inženirska zbornica Slovenije pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo po določbah Zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/2002, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij) in skladno z določbami 34.č člena Zakona o graditvi objektov (drugi odstavek 34d. člena Zakona o graditvi objektov).

V posledici doslej navedenega in upoštevaje dejstva, da
- mora investitor odgovornega vodjo projekta imenovati izmed odgovornih projektantov,
- je kot regulirani poklic oziroma dejavnost v Republiki Sloveniji določen (tudi) "odgovorni projektant",
- mora državljan držav pogodbenic, ki želi občasno opravljati regulirani poklic, še preden je s strani investitorja imenovan za odgovornega vodjo projekta, izpolniti potreben pogoj, to je pridobiti poklicno kvalifikacijo odgovorni projektant (in se vpisati v ustrezen imenik pristojne zbornice),
- pri reguliranem poklicu odgovorni projektant pristojna zbornica pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij,
- iz 17.a člena Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij izhaja, da mora kandidat, ki se mu prizna poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, za potrebe opravljanja reguliranega poklica oziroma dejavnosti znati slovenski jezik, na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti,
je potrebno zaključiti, da mora tudi državljan držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta (ta, kot je bilo to že zapisano, v Republiki Sloveniji ni reguliran), za potrebe opravljanja reguliranega poklica oziroma dejavnosti znati slovenski jezik, na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti.

V posledici dosedanjega zaključka, da mora državljan držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta, za potrebe opravljanja reguliranega poklica oziroma dejavnosti znati slovenski jezik (na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti), je potrebno v nadaljevanju ugotoviti, kako je potrebno razumeti besedilo 17.a člena Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v delu, ki se glasi "za potrebe opravljanja reguliranega poklica oziroma dejavnosti".

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (ZPKEU-A), objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, št. 48/2007, z dne 05. junija 2007, ugotovila, da iz njega izhaja jasen namen zakonodajalca, da bi se pristojnim ministrstvom naložilo, da v svojih predpisih določijo jezikovne ravni za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v skladu z Evropskim jezikovnim listovnikom, na podlagi tako določenih standardov pa bi delodajalec v svojih aktih določil stopnjo znanja jezika in način preverjanja tega pogoja za posamezna delovna mesta. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da mora državljan držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati regulirani poklic odgovorni projektant, znati slovenski jezik (na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti) zgolj s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti, ne pa s stopnjo, ki na primer izhaja iz Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/2004, s spremembami). Smiselno povsem enak zaključek velja iz razlogov, ki so bili navedeni že doslej, napraviti tudi glede državljana držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta. Tudi slednji mora namreč znati slovenski jezik (na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti) zgolj s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje poklica oziroma dejavnosti odgovorni vodja projekta. Takšen zaključek Državne revizijske komisije je skladen tudi s pravom Evropske unije, zlasti še z določili prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije (Uradni list EU, št. C 83/2010), po kateri notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala (drugi odstavek 26. člena omenjene pogodbe), pa tudi z ureditvijo, razvojem in izvajanjem sistema javnega naročanja, ki mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti (5. člen ZJN-2).

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da iz pozitivne zakonodaje, na kateri izpodbijano zahtevo razpisne dokumentacije (kot del razpisne dokumentacije se namreč na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila) utemeljuje naročnik, ne izhaja (kogentna) norma, da državljan držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta, "mora obvladati slovenski jezik", temveč izhaja norma, da mora državljan držav pogodbenic, ki želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta, znati slovenski jezik (na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti) in sicer (zgolj) s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti. Zahteve po tem, da določena oseba (strokovnjak) obvlada slovenski jezik, ter zahteve, da določena oseba (strokovnjak) zna jezik (zgolj) s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti, pa ni možno enačiti.

Glede na zaključek, da pravne podlage za postavitev zahteve razpisne dokumentacije, po kateri "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik", ni najti v pozitivni zakonodaji, na kateri zahtevo utemeljuje naročnik, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k odločanju o tem, ali je naročnik uspel izkazati, da ima za postavitev zahteve, po kateri "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik", utemeljene razloge oziroma razloge, ki so (upoštevaje tudi 7. in 9. člen ZJN-2) objektivno opravičljivi.

Naročnik je naloge "izdelovalca", kot na to v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja tudi sam, zapisal v razpisni dokumentaciji, med drugim tudi v poglavju "7. VSEBINA, IZDELAVA IN OBSEG IDEJNEGA PROJEKTA TER PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE", naslovu "Obveznosti izdelovalca predinvesticijske zasnove", pa tudi v poglavju "8. OBVEZNOSTI IZDELOVALCA". Državna revizijska komisija po proučitvi razpisne dokumentacije, pa tudi upoštevaje naloge "izdelovalca" (ponudnika), ki bo predmet zadevnega javnega naročila izvajal, zaključuje, da naročnik ni uspel izkazati utemeljenih (objektivno opravičljivih) razlogov za postavitev zahteve, po kateri "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik", niti njene sorazmernosti. Četudi bi, kot v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja naročnik, držalo, da "[o]sebam, zaposlenim pri naročniku ni potrebno znati tujih jezikov, še posebno ne vseh tujih jezikov ali tujih jezikov, ki so uradni jeziki v posameznih državah članicah EU", pa po drugi strani ne gre prezreti, da naročnik izpostavljene zahteve ni postavil v vsebini, ki izhaja iz 17.a člena Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij, niti ne gre prezreti, da je Republika Slovenija članica Evropske unije in mora (poleg nacionalnega prava) dosledno spoštovati tudi pravo Evropske unije. Kot naslednje ne gre prezreti, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo
- ne zatrjuje, da osebe, zaposlene pri njem, ne znajo (vsaj nekaterih) tujih jezikov, temveč zatrjuje, da jim tujih jezikov "ni potrebno znati",
- sam pritrjuje vlagatelju, da bi "odgovorni vodja projekta lahko kompenziral svoje neznanje slovenščine s tolmačem ali prevajalcem".
Naročnik sicer res dodaja, da bi v primeru, če bi "odgovorni vodja projekta" "kompenziral svoje neznanje slovenščine s tolmačem ali prevajalcem", to vplivalo na samo izvedbo (javnega naročila), vendar pa zgolj zatrjevanje naročnika, da
- v primerih, ko sodeluje prevajalec, delo poteka bistveno počasneje, kot bi potekalo sicer,
- bi podaljšan čas posameznih dejanj zahteval toliko večjo koncentracijo vseh udeleženih,
- se opisan način dela z njegovega vidika kaže v povečanih stroških in zmanjšani storilnosti (povečanih stroškov in zmanjšane storilnosti naročnik tudi sicer ni z ničemer dokazal),
po oceni Državne revizijske komisije ne izkazuje (in dokazuje) utemeljenosti (objektivne opravičljivosti) razlogov za postavitev zahteve, po kateri "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik". Državna revizijska komisija sicer razume naročnika, ki izpostavlja tudi komunikacijo po telefonu, vendar pa meni, da bi bila komunikacija po telefonu v primeru, če bi "odgovorni vodja projekta" "kompenziral svoje neznanje slovenščine s tolmačem ali prevajalcem", zgolj nekoliko (ne pa bistveno) otežena. Naročnik nasprotnega, to je, da bi bila "v tem primeru" onemogočena "vsa komunikacija po telefonu", ni prepričljivo izkazal.

Naročnik prav tako ni prepričljivo izkazal, da bi neznanje slovenščine (če bi "odgovorni vodja projekta" "kompenziral svoje neznanje slovenščine s tolmačem ali prevajalcem", kot naročnik to možnost v odločitvi o zahtevku za revizijo omenja sam) lahko imelo "močan vpliv na učinkovito in pravočasno izpeljavo izvedbene faze". Naročnik je poleg tega v razpisni dokumentaciji določil roke za izdelavo projektne dokumentacije, predvidel Izjavo ponudnika o soglašanju z razpisno dokumentacijo in sprejemanju pogojev razpisa (razpisni obrazec številka 16), v kateri ponudniki med drugim izjavljajo, da sprejemajo vse pogoje iz razpisa, prav tako pa je od ponudnikov zahteval predložitev originalne izjave banke, da bo izdala garancijo za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti (razpisni obrazec številka 14).

Naročnik ni prepričljivo izkazal niti svojega zatrjevanja, da bi izvajalec, ki bi sodeloval z odgovornim vodjo projekta, ki ne bi znal slovenskega jezika, zanj stroškovno predstavljal bistveno večje breme, "kar pomeni, da ni nujno, da bi bil ob nižji ponujeni ceni dejansko najugodnejši ob upoštevanju vseh stroškov, ki bi jih imel naročnik na projektu".

Upoštevaje doslej navedeno naročnik ni uspel izkazati utemeljenih (objektivno opravičljivih) razlogov za postavitev zahteve, po kateri "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik", niti njene sorazmernosti. Naročnik bi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagatelju (in ostalim ponudnikom) moral dopustiti, da odgovorni vodja projekta, ki bo v ponudbo vključen, v primeru, če je državljan države pogodbenice in želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati poklic odgovorni vodja projekta, zna jezik s tisto stopnjo, ki je potrebna za opravljanje (reguliranega) poklica oziroma dejavnosti. S postavitvijo zahteve, po kateri "[v]odja projekta mora obvladati slovenski jezik", je naročnik ustvaril okoliščine, ki pomenijo (osebno) diskriminacijo ponudnikov (vlagatelja), prav tako pa je nedopustno omejil konkurenco med ponudniki in ni zagotovil, da med ponudniki (gospodarskimi subjekti) v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Naročnik javnega naročanja (glede določitve pogojev) tudi ni izvedel sorazmerno predmetu javnega naročanja. Z opisanimi ravnanji je naročnik kršil 7. člen ZJN-2 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki), 9. člen ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) in 10. člen ZJN-2 (načelo sorazmernosti), vse v povezavi z določbo lastne razpisne dokumentacije, ki se glasi "Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik".

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, "[e]v.št.: 286/2010- KF", z dne 19. novembra 2010, ugodila in delno razveljavila postopek oddaje javnega naročila tako, da je razveljavila
- naročnikov odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen na Portalu javnih naročil (številka objave JN9464/2010) pod rubriko "ODGOVORI NA VPRAšANJA, Datum objave: 12.11.2010, 13:38", in sicer v delu, ki se glasi: "Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik",
- naročnikov odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen na Portalu javnih naročil (številka objave JN9464/2010) pod rubriko "ODGOVORI NA VPRAšANJA, Datum objave: 11.11.2010, 10:21", in sicer v delu, ki se glasi: "Vodja projekta mora obvladati slovenski jezik".

Državna revizijska komisija kot slednje ugotavlja, da vlagatelj z ničemer ni izkazal in dokazal svojih zatrjevanj, da
- sprememba "RD, ki si jo je privoščil naročnik", "kaže, da gre za poskus prilagoditve javnega naročila točno določenemu ponudniku oz. ponudnikom" (vlagatelj v zahtevku za revizijo ne podaja niti trditvene podlage o firmi konkretnega ponudnika oziroma ponudnikov, katerim naj bi naročnik s spremembo "RD, ki si jo je privoščil", poskusil prilagoditi javno naročilo),
- bi ravnanje naročnika kazalo tudi na to, da "je bilo vprašanje s katerim je spremenil RD očitno dogovorno pripravljeno" (vlagatelj v zahtevku za revizijo v povezavi z navedenim podaja le trditveno podlago, ne predlaga pa dokazov, niti izvedbe dokaznih predlogov),
- naročnik "skuša preko nezakonitega pogoja očitno favorizirati točno določenega oz. določene domače ponudnike" (vlagatelj pri tem v zahtevku za revizijo ne podaja niti trditvene podlage o firmi konkretnega ponudnika oziroma domačih ponudnikov, katere naj bi naročnik skušal "preko nezakonitega pogoja" očitno favorizirati),
- naročnik z "vztrajanjem pri postavitvi pogoja" skuša "nezakonito prilagajati pogoje razpisa določenemu oz. določenim ponudnikom" (vlagatelj pri tem v zahtevku za revizijo ne podaja niti trditvene podlage o firmi konkretnega ponudnika oziroma ponudnikov, katerim naj bi naročnik z "vztrajanjem pri postavitvi pogoja" skušal "nezakonito prilagajati pogoje razpisa").

Državna revizijska komisija je, upoštevaje tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v prejšnjem odstavku izpostavljene navedbe vlagatelja zavrnila kot neutemeljene. ZRPJN namreč jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tako kršitve kakor tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), smiselno zelo podoben zaključek pa gre napraviti tudi na podlagi določb 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZRPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati (oziroma predlagati izvedbo ustreznih dokazov), posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne naslednje stroške: "zahtevek za revizijo 1. 400, 00 EUR", "20 % DDV" in "taksa". Vlagatelj zahteva, da mu naročnik stroške povrne "v roku 15 ih dni po pravnomočnosti odločitve, v primeru zamude pa tudi zakonite zamudne obresti, ki tečejo od 16 ega dne od pravnomočnosti odločitve dalje".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 80,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek (na podlagi "Seznama davčnih zavezancev - fizične osebe, ki opravljajo dejavnost" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 09. februarja 2011, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščenec vlagatelja v seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec),
skupaj torej 5.480,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "vse morebitno nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva tudi povrnitev vseh (ostalih) morebitno nastalih stroškov ne zadostuje, temveč bi moral posamezne stroške, ki so mu poleg že opredeljenih (morebiti) še nastali, vlagatelj specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo poleg že opredeljenih (morebiti) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.480,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09. februarja 2011


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
- mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije