018-008/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-8/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava PGD, PZR in PZI dokumentacije za ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki GINEX INTERNATIONAL, d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica, Pöyry Infra GmbH, Röttenweiler 22, Postfach 1130, Lörrach, Nemčija in Inženiring IBT Ljubljana, d.d., Proletarska ulica 4, Ljubljana, ki jih vse zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.1.2011

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 2.12.2010 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Izdelava PGD, PZR in PZI dokumentacije za ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 411-15/2009/73-03102 z dne 12.11.2010.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.8.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava PGD, PZR in PZI dokumentacije za ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš" (popravek sklepa dne 14.9.2010), in sicer javno naročilo oddaja po odprtem postopku.
Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil pod objavo JN 8799/2010 z dne 17.9.2010 ter v Uradnem listu EU pod objavo št. 2010/S 171-262147 z dne 3.9.2010.

Dne 12.11.2010 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. 411-15/2009/73-03102, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda skupnim ponudnikom Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor, Geoinženiring, d.o.o., Dimičeva 14, Ljubljana, Tiring inženiring, d.o.o., Motnica 11, Trzin in BPI, d.o.o., Mlinska ulica 32, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Edino preostalo, t.j. vlagateljevo ponudbo, ki je bila sicer cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, je naročnik izločil kot nepopolno - ugotovil je namreč, da ne izpolnjuje naročnikovih kadrovskih pogojev, in sicer glede zagotovitve odgovornega projektanta za področje projektiranja cestne infrastrukture.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17.11.2010 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je zahtevano dodatno obrazložitev izdal dne 22.11.2010, dne 29.11.2010 pa je vlagatelju omogočil vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2.12.2010 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo.
V njem najprej zatrjuje, da je naročnikova odločitev o nepravilnosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe nezakonita in nepravilna. Naročnik naj bi grobo kršil načela transparentnosti, nediskriminatornosti ter enakega obravnavanja ponudnikov, saj naj bi vlagateljevo ponudbo obravnaval strožje kot ponudbo izbranega ponudnika, kateremu naj bi spregledal vrsto nepravilnosti in nepopolnosti njegove ponudbe. Naročnik vlagatelja ni pozival h kakršnimkoli pojasnilom oz. dopolnitvam njegove ponudbe, čeprav je to njegova dolžnost, je pa naročnik to storil pri izbranem ponudniku, pri katerem je ravno tako ugotovil neustreznost oz. nejasnost kadrovskih referenc. Vlagatelj dalje izpostavlja, da oba strokovnjaka, ki ju je v zvezi z relevantnim kadrovskim pogojem navedel v svoji ponudbi, izpolnjujeta vse zahtevane pogoje, kar je naročnik med drugim že ugotovil tudi v prejšnjem, sedaj ponovljenem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj s tem v zvezi navaja reference strokovnjakov R.K.H in S.S. in kot dokaze prilaga referenčna potrdila referenčnih naročnikov (z navedbo kontaktnih oseb) ter podrobne opise projektov.
V svojem revizijskem zahtevku pa vlagatelj zatrjuje tudi nepopolnost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer posebej izpostavlja neizpolnjevanje kadrovskih pogojev s strani izbranega ponudnika, ki naj bi ga naročnik nekorektno spregledal oziroma izbranemu ponudniku omogočil dopolnjevanje ponudbe.
Vlagatelj predlaga, da se (1) njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi, da se (2) njegovo ponudbo oceni kot popolno in se jo glede na merilo najugodnejše ponudbe tudi izbere ter da se mu (3) povrnejo vsi stroški, ki jih je imel v postopku javnega naročila.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom z dne 23.12.2010, s katerim je tega v delu, ki se nanaša na predlagano razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in ugotovitev popolnosti vlagateljeve ponudbe, zavrnil, v delu, ki se nanaša na zahtevo po izboru vlagateljeve ponudbe, pa zavrgel. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitvi sklepa se naročnik najprej opredeljuje do revizijskih navedb o ne/popolnosti vlagateljeve ponudbe. S tem v zvezi kot neustrezne izpostavlja reference za strokovnjaka R.K.H. in S.S., ki sta bila v vlagateljevi ponudbi (med drugim) nominirana kot odgovorna projektanta za področje projektiranja cestne infrastrukture. Za strokovnjaka R.K.H je vlagatelj po naročnikovem mnenju navedel dve neustrezni referenci, in sicer referenco "Pövry Infra GmbH/Regio-S-Bahn Basel Bad - Zell/Lörrach, Nemčijaâ??", ki je neustrezna zato, ker je iz njenega opisa razvidno, da se nanaša na novogradnjo in preureditev nivojskih prehodov in ne na načrtovanje izvennivojskih križanj cest in železnic, ter referenco "Pövry Infra GmbH/Nivojski prehodi Schwartzbachtal / Lorrach, Nemčijaâ??", ki je neustrezna zato, ker iz njenega opisa izhaja, da se nanaša na spreminjanje osmih nivojskih prehodov in ne na izvennivojske prehode, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Po naročnikovem mnenju pa so neustrezne tudi vse tri reference, ki jih je vlagatelj navedel v svoji ponudbi pri strokovnjaku S.S. - vse se namreč nanašajo na železniško infrastrukturo (zgornji ustroj železnice) in ne na cestno infrastrukturo. Temu v svojem revizijskem zahtevku ne nasprotuje niti vlagatelj, ki izpolnjevanje kadrovskega pogoja za omenjenega strokovnjaka utemeljuje s tremi drugimi referenčnimi posli. S tem v zvezi naročnik sicer ugotavlja, da je za dela, ki jih navaja v svojem revizijskem zahtevku, vlagatelj predložil obrazce 9a, iz katerih pa ne izhaja vsebina del, kot jo navaja vlagatelj v revizijskem zahtevku. Ker noben od nominiranih projektantov za področje projektiranja cestne infrastrukture ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna. Naročnik s tem v zvezi zavrača navedbe vlagatelja o neenakopravnem obravnavanju njega in izbranega ponudnika. S tem v zvezi pojasnjuje, da je lahko pri vlagatelju že na podlagi opisa spornih referenc ugotovil, da so neustrezne, pri izbranem ponudniku pa ravno tako že na podlagi opisa, da gre za dela, ki po vsebini ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Izbranega ponudnika je tako upravičeno pozval k podaji pojasnil o dolžini razponov premostitvenih objektov, pojasnila pa so se nanašala na že predložene reference.
V nadaljevanju obrazložitve se naročnik opredeljuje tudi do revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.
V zaključku sklepa naročnik utemeljuje še svojo odločitev o zavrženju dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, v katerem vlagatelj predlaga, da se njegova ponudba izbere kot najugodnejša. S tem v zvezi naročnik pojasnjuje, da se postopek oddaje javnega naročila po razveljavitvi odločitve o oddaji tega vrne v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb, kar pomeni, da v revizijskem postopku ni mogoče sprejeti odločitve o tem, kateremu ponudniku (če sploh kateremu) bo oddano javno naročilo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.1.2011 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 10.1.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je med vlagateljem in naročnikom najprej spor glede popolnosti vlagateljeve ponudbe, in sicer vezano na vprašanje vlagateljevega izpolnjevanja zahteve razpisne dokumentacije iz točke 4.E) Ekonomska in finančna sposobnost, tehnična in kadrovska sposobnost za priznanje sposobnosti (44. in 45. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2)), v delu, ki se nanaša na kadrovski pogoj po zagotovitvi odgovornih projektantov za področje projektiranja cestne infrastrukture.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod naslovom "Kadrovski pogoji" (strani 9 - 14) pod zaporedno št. 6) postavil zahtevo po tem, da ponudnik zagotovi minimalno dva odgovorna projektanta za področje projektiranja cestne infrastrukture, ki morata izkazovati naslednje zahtevane reference:

"3 (tri) PGD ali PZI projekte v zadnjih 5 (petih) letih za rekonstrukcije ali novogradnje glavnih ali regionalnih cest
ali
3 (tri) projekte v zadnjih 5 (petih) letih s področja načrtovanja izvennivojskih križanj cest in železnic".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je ta kot odgovorna projektanta za področje projektiranja cestne infrastrukture nominiral strokovnjaka R.K.H. in S.S. Za strokovnjaka R.K.H. je vlagatelj na razpisnem obrazcu št. 9 navedel tri referenčne posle, in sicer med drugim tudi:

"Pövry Infra GmbH/Regio-S-Bahn Basel Bad - Zell/Lörrach, Nemčija/ Odgovorni projektni vodja za načrtovanje za železniške in prometne objekte v vseh delovnih fazah, vključno z ohranitvijo krajine, spremembo sheme prog, posodobitvijo železniške proge Lörrach - SchwartzwaldstraĂźe - Haagen na dva tira, novogradnjo in preureditvijo nivojskih prehodov, izgradnjo in rekonstrukcijo več postajališč in postaj, poročanjem in prispevki strokovnjakov. Vse storitve so bile opravljene v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo."

ter

"Pövry Infra GmbH/Nivojski prehodi Schwartzbachtal/ Lorrach, Nemčija/ Odgovorni projektni vodja za spreminjanje 8 nivojskih prehodov na železniški progi med Heidelbergom in postajo Neckarelz. Dela vključujejo spremembo cestne infrastrukture in vseh objektov tretjih strank (kablov, sistemov za odvodnjavanje itd.). Opravljene storitve vključujejo načrt odobritve, podroben načrt in razpisno dokumentacijo.".

Vlagatelj je za omenjenega strokovnjaka in navedene reference predložil tudi tri referenčna potrdila, od katerih je pri prvem ("Regionalna mestna železnica Basel Badischer Bahnhof - Zell") podan opis projekta "železniški prehodi - novogradnja/prilagoditev", pri drugem (za naročnika nespornem) opis "rušitev železniških prehodov - Grenzach - Wyhlen", pri tretjem ("Železniški prehodi Schwartzbachtal") pa ponovno opis "železniški prehodi - novogradnja/prilagoditev".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da strokovnjak R.K.H., nominiran kot odgovorni projektant za področje projektiranja cestne infrastrukture, ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila po zahtevanih referencah.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je vlagatelj svojo kadrovsko usposobljenost na področju projektiranja cestne infrastrukture pri strokovnjaku R.K.H. dokazoval s sklicevanjem na projekte "s področja načrtovanja izvennivojskih križanj cest in železnic". Da bi izkazal ustreznost omenjenega strokovnjaka, bi vlagatelj tako moral izkazati, da je ta na navedenem področju opravil "3 (tri) projekte v zadnjih 5 (petih) letih".
Državna revizijska komisija s tem v zvezi pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da je v opisu prve od zgoraj omenjenih spornih referenc, ki jih je vlagatelj predložil za strokovnjaka R.K.H. ("Pövry Infra GmbH/Regio-S-Bahn Basel Bad - Zell/Lörrach, Nemčijaâ??), izrecno navedeno, da se ta nanaša na dela v zvezi z preureditvijo "nivojskih prehodov", v opisu druge od spornih referenc ("Pövry Infra GmbH/Nivojski prehodi Schwartzbachtal/ Lorrach, Nemčija") pa, da se nanaša na dela v zvezi s spreminjanjem "8 nivojskih prehodov na železniški progiâ??". Državna revizijska komisija posledično pritrjuje naročniku tudi v ugotovitvi, da nobena od navedenih referenc ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije pod zaporedno št. 6 razdelka "Kadrovski pogoji", saj iz njihovega opisa izhaja neskladje z zahtevo po predložitvi referenc "s področja načrtovanja izvennivojskih križanj cest in železnic" - obe predloženi referenci se namreč, sledeč njunima opisoma v vlagateljevi ponudbi, nedvomno nanašata na nivojske prehode.

Ker strokovnjak R.K.H., nominiran kot odgovorni projektant za področje projektiranja cestne infrastrukture, ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila po zahtevanih referencah, vlagatelj s svojo ponudbo ni uspel izkazati izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije pod zaporedno št. 6 razdelka "Kadrovski pogoji" - vlagatelj namreč ni zagotovil najmanj dveh ustreznih strokovnjakov na obravnavanem področju (meritorna obravnava revizijskih navedb, ki se nanašajo na strokovnjaka S.S., posledično ni bila potrebna, saj na navedeno ugotovitev ne bi mogla v ničemer vplivati).

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku predložil dodaten opis spornih referenc, ravno tako pa je za te predložil tudi dodatna referenčna potrdila.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej pojasnjuje, da dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb (kot ga ureja 78. člen ZJN-2) v okviru revizijskega postopka ni dopustno - gre namreč za institut postopka oddaje javnega naročila, ki ga je, skladno z 80. členom ZJN-2, mogoče uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-100/2008, 018-001/2009, 018-213/2009, 018-85/2010 itd.).

Državna revizijska komisija pa izpostavlja tudi, da je glede dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah 018-86/2008, 018-299/2010, 018-317/2010 itd.), da je že iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata torej vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

Kot je Državna revizijska komisija že navedla zgoraj, iz vlagateljeve ponudbe v konkretni zadevi nedvomno izhaja neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno št. 6 razdelka "Kadrovski pogoji", zato dopustitev dopolnitve vlagateljeve ponudbe v tem delu ne bi bila skladna z določili ZJN-2. Prav tako pa ni mogoče pritrditi vlagatelju niti v njegovem stališču, da bi ga moral naročnik, ob ugotovljeni nepopolnosti njegove ponudbe, pozivati k dodatnim pojasnilom - ker neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije pri spornih referencah strokovnjaka R.K.H. nedvomno izhaja iz opisa teh referenc v vlagateljevi ponudbi, naročnik vlagatelju kakršnegakoli dodatnega pojasnjevanja teh referenc po prepričanju Državne revizijske komisije ni bil niti dolžan omogočiti.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, skladno z določili 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, upravičeno označil za nepravilno in nepopolno, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


V svojem revizijskem zahtevku pa vlagatelj zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj tako zatrjuje, da naj izbrani ponudnik ne bi smel sodelovati pri predmetnem javnem naročilu, ker naj bi izdelal strokovne podlage za predmetno javno naročilo. Vlagatelj ravno tako zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna, ker naj bi spreminjal obrazec 15a, ki je sestavni del predračuna, ker naj na naročnikov poziv ne bi ustrezno dopolnil svoje ponudbe, ker naj ne bi izpolnil pogojev, ki se nanašajo na podizvajalce, ker naj ne bi izpolnjeval ekonomsko - finančnih in tehničnih pogojev (reference ponudnika) pa tudi zato, ker naj ne bi izpolnjeval kadrovskih pogojev. V zvezi s slednjimi vlagatelj posebej izpostavlja, da naj bi bila njegova ponudba zaradi njihovega domnevnega neizpolnjevanja izločena, medtem kot naj bi naročnik pri izbranem ponudniku istovrstne pomanjkljivosti spregledal, s čemer naj bi ponudnika obravnaval neenakopravno.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da morajo biti za ugotavljanje istovrstnosti kršitev, ki je lahko podlaga za nadaljnje ugotavljanje neenakopravne obravnave in posledično ugotavljanje, ali bi ob enako strogi obravnavi tudi ponudba, ki je bila sicer označena kot nepopolna, morala biti upoštevana kot popolna, zatrjevane pomanjkljivost istovrstne in se morajo nanašati na enaka dejanska in pravna vprašanja (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevah 018-148/2009, 018-159/2009 itd.). V konkretni zadevi navedeno nikakor ne velja za zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na nedopustnost sodelovanja izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila zaradi domnevnega izdelovanja strokovnih podlag za javno naročilo, ter na zatrjevano nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi domnevnega spreminjanja obrazca 15a, neustrezne dopolnitve ponudbe, ter zaradi domnevnega neizpolnjevanja ekonomsko-finančnih in tehničnih ter pogojev, ki se nanašajo na podizvajalce - nobena od teh domnevnih pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika namreč ni istovrstna s pomanjkljivostjo, zaradi katere je bila izločena vlagateljeva ponudba, tako pa tudi kakršnokoli ravnanje naročnika v zvezi z obravnavo teh pomanjkljivosti ne bi moglo privesti do ugotovitve o popolnosti vlagateljeve ponudbe in oddaje javnega naročila temu (prim. tudi stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2007, dosegljivo prek www.dkom.si).

Državna revizijska komisija pa obenem ugotavlja, da je o istovrstnosti in enakih dejanskih in pravnih vprašanjih mogoče govoriti v zvezi z nekaterimi drugimi zatrjevanimi pomanjkljivostmi ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na kadrovske pogoje.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku v zvezi z več strokovnjaki, kot so nominirani v ponudbi izbranega ponudnika (tako npr. glede oseb M.V.M., E.H., S.M., D.R., L.G., K.š itd.), navaja pomanjkljivosti, ki bi jih bilo (glede na vlagateljeve revizijske navedbe, katerih utemeljenosti Državna revizijska komisija ni preverjala) mogoče odpraviti z ustreznimi pojasnili oziroma jih označiti kot formalne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika - vlagatelj namreč pri teh kadrih ne zatrjuje (argumentirano), da ne izpolnjujejo zahtev razpisne dokumentacije, temveč zgolj, da iz predloženih dokazil to ni razvidno.

Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da vlagatelj pri nekaterih od zanj spornih kadrov izpodbija zgolj posamične izmed več referenc, s katerimi se izkazuje ustreznost teh kadrov (tako npr. pri D.O. in J.S.), čeprav je v izkaz ustreznosti teh v ponudbi izbranega ponudnika navedeno še več drugih referenc, ki pa jih vlagatelj ne izpodbija. Posledično tudi za meritorno obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa.

Državna revizijska komisija pa nasprotno ugotavlja v zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na odgovornega projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno št. 7 razdelka "Kadrovski pogoji" gre tako ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudnik zagotovi najmanj dva odgovorna projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij, ki morata izkazovati "3 (tri) elaborate v zadnjih 5 (petih) letih s področja dimenzioniranja zgornjih ustrojev glavnih cest".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta na zgoraj navedenem področju nominiral strokovnjaka J.C. in T.Z.

Pri strokovnjakinji J.C. je izbrani ponudnik kot referenčna dela navedel izdelavo treh elaboratov za dimenzioniranje voziščne konstrukcije na osnovi izvedenih geoloških raziskav, in sicer na cestah R1-212/1119 Sodražica - Nova vas, R3-208/1060 Gračišče - Sočerga ter R2-409/0306 Postojna - Razdrto.

Pri strokovnjaku T.Z. pa je izbrani ponudnik kot referenčna navedel dela, ki naj bi jih nominirani strokovnjak izvajal v zvezi s cesto G1-6/0341 Prem - Ilirska Bistrica, skozi Topolc (dve referenčni deli), R3-676/2212 Kapele (dve referenčni deli) ter R1-228/1291 Spuhlja - Zavrč (dve referenčni deli).

Ob upoštevanju določil Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/1997, 2/2004 ter 109/2010) Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vsa referenčna dela strokovnjakinje J.C. nanašajo za ceste, ki so (sledeč navedbi oznak teh cest v ponudbi izbranega ponudnika) kategorizirane kot regionalne ceste. Pri strokovnjaku T.Z. pa se na glavno cesto nanašata dve od navedenih referenčnih del, vsa ostala referenčna dela pa se nanašajo (ponovno sledeč navedbi oznak teh cest v ponudbi izbranega ponudnika) na regionalne ceste.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika nedvomno izhaja neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pod zaporedno št. 7 razdelka "Kadrovski pogoji" - vlagatelj je namreč usposobljenost obeh strokovnjakov, ki ju je nominiral kot odgovorna projektanta za področje načrtovanja voziščnih konstrukcij, izkazoval z neustreznimi referencami, in sicer z referencami, ki se nanašajo na regionalne ceste in ne na glavne ceste, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Navedeno dejstvo v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku priznava tudi naročnik, ki pa navaja, da se postopek dimenzioniranja voziščnih konstrukcij glede na različne kategorije državnih cest ne razlikuje, da so principi in postopki enaki itd. Državna revizijska komisija s tem v zvezi izpostavlja, da naročnik v fazi po poteku roka za oddajo ponudb ne sme spreminjati določb razpisne dokumentacije (oziroma teh interpretirati v neskladju z njihovo vsebino, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji), saj s tem ravna v neskladju z določili tretjega odstavka 71. člena ZJN-2.

V odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku pa naročnik navaja tudi, da je v tem delu kot pravilno ocenil tudi vlagateljevo ponudbo, čeprav naj tudi vlagatelj na tem mestu obravnavane zahteve razpisne dokumentacije, "če se bere pogoj dobesedno in ne po sami vsebini", ne bi izpolnjeval. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-114/2005, 018-464/06, 018-35/2008, 018-185/2009) zapisala, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb te popolno pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oz. v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (praviloma) ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. V konkretni zadevi je naročnik svoje ugotovitve o ne/pravilnosti vlagateljeve ponudbe podal v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" " z dne 12.11.2010 in dodatni obrazložitvi odločitve z dne 22.11.2010, v katerih pa na tem mestu obravnavana domnevna pomanjkljivost ni ugotovljena, zato se naročnik nanjo v revizijskem postopku ne more sklicevati.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika navkljub temu, da je ta nepravilna in nepopolna, kar je (sledeč njegovim navedbam v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku) ugotovil tudi sam, ni izločil, temveč jo je (v tem delu) obravnaval kot popolno. Nasprotno pa je naročnik ob ugotovljeni istovrstni kršitvi vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno in nepopolno ter jo izločil.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) izhaja, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj opisanim ravnanjem vlagatelja in izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno - v kolikor bi tudi pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi obravnaval enako milo, kot je obravnaval zgoraj ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, bi tudi vlagateljevo ponudbo namreč moral označiti za popolno, vlagatelju, kot najugodnejšemu ponudniku, pa tako tudi oddati predmetno javno naročilo (v primeru enako strogega obravnavanja pa obe ponudbi izločiti). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so tako utemeljene.

Iz zgornjih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 2.12.2010 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Izdelava PGD, PZR in PZI dokumentacije za ureditev križanj cest z železnico na odseku Pragersko - Hodoš, v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku" " št. 411-15/2009/73-03102 z dne 12.11.2010.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila naročnikovo neenakopravno obravnavanje ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in je razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, podanih v smeri ugotovitve takšnega naročnikovega ravnanja, ni meritorno obravnavala, saj to ne bi moglo v ničemer vplivati na zgoraj sprejeto odločitev.

Na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da ob ponovnem pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb (če bo to izvedeno) zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov in (v primeru oddaje javnega naročila) v celoti preveri in zagotovi popolnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 1.400,00 EUR, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo, ter v višini takse za revizijski postopek (5.000,00 EUR).

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.1.2011



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika,
- Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor,
- Geoinženiring, d.o.o., Dimičeva 14, Ljubljana,
- Tiring inženiring, d.o.o., Motnica 11, Trzin,
- BPI, d.o.o., Mlinska ulica 32, Maribor,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.