018-007/2011 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Številka: 018-007/2011-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in spremembe; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Najem storitev IP telefonije" ter na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila ponudnik KRON TELEKOM, d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj, ki ga zastopa odvetnik Primož Kozina, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in ponudnik VELCOM, d.o.o., Prešernova cesta 10, Velenje, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 1. 2011

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 23. 12. 2010) in drugega vlagatelja (vloga z dne 26. 12. 2010) se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 23. 12. 2010 se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja 26. 12. 2010 se zavrne kot neutemeljen.
4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
6. Prvi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
7. Drugi vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7. 7. 2010 sprejel sklep o začetku oddaje predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti, javno naročilo pa je dne 15. 10. 2010 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave NMV1921/2010. Dne 8. 12. 2010 je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila male vrednosti, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je prvi vlagatelj z vlogo z dne 23. 12. 2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bil postopek ugotavljanja najugodnejšega ponudnika izveden nepravilno. Po mnenju prvega vlagatelja naročnik ponudb ni pravilno točkoval, poleg tega pa naj bi bila ponudba izbranega ponudnika tudi neskladna z razpisnimi pogoji. Prvi vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Zoper odločitev o oddaji naročila je z vlogo z dne 26. 12. 2010 vložil zahtevek za revizijo tudi drugi vlagatelj. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil iz postopka, s tem pa naj bi kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2)), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) ter določbi 37. in 45. člena ZJN-2. Drugi vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 29.12.2010 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je ravnal v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 in da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tehnične zahteve.

Naročnik je s sklepom z dne 11. 1. 2011 kot neutemeljenega zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, in sicer z obrazložitvijo, da je ponudbo drugega vlagatelja upravičeno izločil kot neprimerno zaradi nepredložitve mnenja Ministrstva za javno upravo o tehnični ustreznosti ponujene rešitve.

Po prejemu obvestila prvega in drugega vlagatelja, da bosta nadaljevala revizijski postopek (vlogi z dne 4. 1. 2011 in 14. 1. 2011), je naročnik z dopisom z dne 7. 1. 2011 in 18. 1. 2011 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer iz dokumenta "Predlog naročila" z dne 7. 7. 2010 ter iz sklepa o izvedbi javnega naročila z dne 7. 7. 2010, je razvidno, da je ocenjena vrednost tega naročila 18.500,00 EUR brez DDV.

V zahtevkih za revizijo vlagatelja navajata, da je bil postopek ugotavljanja najugodnejšega ponudnika izveden nepravilno, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika neskladna z razpisnimi pogoji ter da je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja in določbi 37. oz. 45. člena ZJN-2.

Peti odstavek 24. člena ZJN-2 določa, da se določbe tega zakona, razen določb 105.a do 107. člena tega zakona, ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000,00 EUR brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. 105.a, 106. in 107. člen ZJN-2 se nanašajo na statistiko - določajo, katere podatke so naročniki dolžni sporočati za statistično obdelavo in kako se le-ta izvede. ZJN-2 torej, z izjemo zahteve po vodenju evidence o oddaji javnih naročil ter sporočanja statističnih podatkov (kar pa ne more vplivati na pravice ali položaj ponudnikov), v postopkih oddaje javnih naročil, pod zgoraj opredeljenimi vrednostnimi pragovi, ne določa nobenih pravil, ki bi jih naročniki v takšnih postopkih morali spoštovati, niti naročnikom v takšnih postopkih ne nalaga nobenih obveznosti.

Iz navedenega izhaja, da v ZJN-2 ni pravne podlage za vodenje postopkov oddaje javnih naročil v vrednosti do 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve oz. 40.000,00 EUR brez DDV za gradnje in da zato zakonitosti naročnikovih ravnanj v teh postopkih ni mogoče presojati z vidika določb ZJN-2. Z drugimi besedami: naročnikovih ravnanj v teh postopkih na podlagi vloženih revizijskih zahtevkov (ne glede na njihovo vsebino) ni mogoče označiti za neskladna z ZJN-2.

V konkretnem primeru, kot je bilo že zapisano, znaša vrednost predmeta javnega naročila (storitve) manj kot 20.000,00 EUR brez DDV, vlagatelja pa s tem, ko v zahtevku za revizijo navajata, da je naročnik ponudbe ocenjeval nepravilno, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot tehnično neustrezno in da bi moral ponudbo drugega vlagatelja označiti kot popolno, zatrjujeta neskladnost naročnikovega ravnanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila z določbami ZJN-2. Državna revizijska komisija, upoštevajoč predstavljene argumente, ugotavlja, da določbe ZJN-2 ne morejo predstavljati pravne podlage za presojo revizijskih navedb v tem postopku oddaje javnega naročila. Glede na določbo petega odstavka 24. člena ZJN-2, v skladu s katero se določbe ZJN-2 za naročila storitev, katerih vrednost ne presega 20.000,00 EUR, ne uporabljajo, naročnikovih ravnanj namreč ni mogoče presojati z vidika določb ZJN-2 in zato posledično tudi ni mogoče ugotavljati neskladnosti oz. nezakonitosti njegovega ravnanja.

Na zgornjo ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da je naročnik kljub ocenjeni vrednosti, ki je bila nižja od vrednostnega praga 20.000,00 EUR iz petega odstavka 24. člena ZJN-2, predmetni postopek objavil na portalu javnih naročil ter ga izvajal kot naročilo male vrednosti v smislu 28. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Naročniki morajo namreč uporabiti enega izmed postopkov javnega naročanja, ki jih določa ZJN-2 v 24. členu. Praviloma morajo naročniki izvajati odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, ostale postopke pa lahko izvajajo v primeru, kadar so za to izpolnjeni posebni pogoji, določeni v ZJN-2. Le v primeru, kadar ZJN-2 izrecno določa (npr. kadar gre za naročila blaga ali storitev v vrednosti, nižji od 20.000,00 EUR), naročniki pri oddaji naročil niso dolžni upoštevati določil ZJN-2. Ne glede na to, da jih v teh primerih ZJN-2 ne zavezuje, pa se lahko naročniki z namenom pridobitve čim večjega števila ponudb ali zagotovitve večje preglednosti prostovoljno odločijo, da bodo uporabili enega izmed postopkov javnega naročanja, kot jih ureja ZJN-2. Vendar to še ne pomeni, da je s tem vzpostavljena obvezna uporaba določil ZJN-2, ki v postopkih, izvzetih z zakonom, ne veljajo. Zato tudi v primeru, ko naročnik prostovoljno izvaja enega izmed postopkov oddaje javnih naročil, ne da bi obstajale okoliščine za njegovo obvezno uporabo, naročnikovega ravnanja ni mogoče presojati z vidika pravil, ki se po izrecni določbi zakona v teh postopkih ne uporabljajo.

Ker v konkretnem primeru ni predpisa s področja javnih naročil, ki bi ga bil naročnik dolžan upoštevati, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 23. 12. 2010 ter zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 26. 12. 2010 zavrnila kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevku za revizijo zahtevala tudi povračilo vseh stroškov, ki so jima nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljena, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljena. Ker je oba zahtevka za revizijo kot neutemeljena zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 6. in 7. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. in 7. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31. 1. 2011


predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Primož Kozina, Cesta Staneta Žagarja 14, 4000 Kranj
- Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana