018-002/2011 Elektro - Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-02/2011-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in sprem.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava in montaža napajalnih sistemov IKT opreme po sklopih", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika v skupnem nastopu C&G, d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana in PRINSIS, d.o.o., Peske 15, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Samoel Peterlin, Kotnikova 34, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 17.01.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 22.10.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povračilu stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 07.05.2010 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila št. 76/2010. Naročnik je obvestilo o javnem naročilu "Nabava in montaža napajalnih sistemov IKT opreme po sklopih" objavil na Portalu javnih naročil, dne 19. 5. 2010, pod št. objave JN 3997/2010 in Uradnem listu EU dne 21. 5. 2010, pod št. objave 2010/S 98-148162.

Naročnik je dne 11.10.2010 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno naročilo za sklop 1: UPS napajalni sistem za objekt RTP Beričevo in sklop 2: UPS napajalni sistem za objekt RTP Podlog odda ponudniku MIDES INTERNATIONAL d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: prvoizbrani ponudnik), za sklop 3: RPS napajalni sistem za objekt nadgradnja TDM in sklop 4: Razsmernik 48 VDC/230VAC za objekt nadgradnja TDM pa je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku ELEKTRONABAVA, d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana (v nadaljevanju: drugoizbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 22.10.2010, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je njegova ponudba primerna, saj v nobenem delu ne krši zakonskih določil in v celoti sledi vsem zahtevam in pogojem predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje, da prvoizbrani ponudnik ne izpolnjuje tehnične zahteve navedene na 24. strani razpisne dokumentacije, v rubriki "Podatki za UPS napajalni sistem", saj v ponudbi ni navedel tipa baterije. Po mnenju vlagatelja naziv baterije "MarathonL" proizvajalca EXIDE, ne predstavlja tipe baterije, pač pa je naziv določene vrste baterije, ki se deli na več tipov baterij. Prvoizbrani ponudnik ne izpolnjuje tudi tehnične zahteve po ustreznosti brezprekinitvenega napajanja UPS, THDI â"ą 3 % (pri 50 - 100 % obremenitvi), saj je ponudil baterijo vrste "MarathonL", kjer je kot obremenitev določeno THDI â"ą 3 % pri 100 % obremenitvi. Po mnenju vlagatelja to pomeni, da ponujena baterija izpolnjuje zahtevani pogoj THDI â"ą 3 % le pri 100 % obremenjenosti. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da ima ponujena baterija prvoizbranega ponudnika "MarathonL" življenjsko dobo 12 let in ne več kot 12 let, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Kot nepopolno ponudbo vlagatelj ocenjuje tudi ponudbo drugoizbranega ponudnika, ker širine štirih nizov baterij 12UMTB60, proizvajalca FIAMM presegajo zahtevane dimenzije v razpisni dokumentaciji, to je max 410 x 400 mm. Tudi baterija EATON APR 48-3G, ki jo je ponudil drugoizbrani ponudnik ne ustreza naročnikovi zahtevi po območju nastavljanja napetosti 40 V do 60 V, ker je iz tehnične specifikacije ponujene baterije razvidno, da je območje nastavljanja napetosti 43-57,5 V.

Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 11.10.2010 in priglaša povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik je dne 22.12.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljevo navedbo, da prvoizbrani ponudnik ni ponudil tipa baterije, saj je iz prospekta proizvajalca EXIDE razvidno, da je baterija MarathonL tip baterije in ne samo znamka baterije. Kot neutemeljeno zavrača naročnik tudi navedbo vlagatelja, da ponujena baterija prvoizbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve po obremenitvi. Naročnik pojasnjuje, da se tehnična zahteva nanaša izključno na lastnost UPS naprave in z vgrajenimi baterijami nima nobene povezave. Iz tehničnega kataloga ponujene UPS naprave Newave DPA UPSCALE je razvidno, da je THDI pri 100% obremenitvi 2 %, pri 75 % obremenitvi 2,3 % in pri 50 % obremenitvi 2,4 %, kar ustreza podanim tehničnim zahtevam. Naročnik navaja, da je iz tehničnega prospekta baterije MarathonL razvidno, da je življenjska doba baterije 12 let ali več in zavrača s tem povezano revizijsko navedbo. Glede domnevnega neizpolnjevanja tehnične zahteve glede dimenzij niza baterij drugoizbranega ponudnika naročnik navaja, da je na spletni strani proizvajalca FIAMM preveril dimenzije baterij in ugotovil, da je s pravilno postavitvijo štirih nizov baterij skupna dimenzija 315 x 385, kar ustreza tehnični zahtevi. Naročnik pojasnjuje, da se podatki glede območja nastavljanja napetosti, na katerega se sklicuje vlagatelj, nanašajo na sam usmerniški modul brez nadzorne elektronike. V konkretnem primeru module krmili nadzorna elektronika EATON SC 200, ki omogoča širše območje delovanja (od 18 do 60 V). Meja delovanja sistema se nastavlja preko krmilnih tipk na krmilni elektroniki EATON SC 200 ali preko računalniškega sistema DCTools, kjer se poleg osnovne nastavitve napetosti nastavlja še napetost zaradi temperaturne kompenzacije polnjenja baterij v območju 0°C do 40°C (temperaturna kompenzacija polnilne napetosti je pogoj za doseganje deklarirane življenjske dobe baterij). Vlagatelj zahtevka za revizijo izpodbija tudi naročnikovo odločitev za sklop 4., vendar ne navaja nobenih dejstev in dokazov, zato je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil tudi v tem delu.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 29.12.2010, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.01.2011, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 04.01.2011, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi določila na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročniku mogoče očitati kršitev 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ker je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno in posledično kot nepopolno ponudbo.

Naročnik je v obrazložitvi Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 11.10.2010, navedel, da je z odločitvijo o oddaji javnega naročila, z dne 07.07.2010, kot najugodnejšega ponudnika za vse štiri sklope izbral ponudbo vlagatelja. Zoper odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 07.07.2010, je prvoizbrani ponudnik dne 16.07.2010 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom, z dne 02.08.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Tudi drugoizbrani ponudnik je dne 19.07.2010 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom, z dne 11.08.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Prvoizbrani in drugoizbrani ponudnik sta nadaljevala revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je pri odločitvi o izločitvi ponudbe vlagatelja sledil sklepu Državne revizijske komisije, z dne 08.09.2010, s katerim je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvoizbranega in drugoizbranega ponudnika ugodila in odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 07.07.2010, zaradi nedopustne dopolnitve obstoječe ponudbene vsebine za 1. in 2. sklop in zaradi neustreznosti ponujene opreme za 3. in 4. sklop ponudbe izbranega ponudnika, razveljavila.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da "je ponudba vlagatelja primerna, saj v nobenem delu ne krši zakonskih določil in v celoti sledi vsem zahtevam in pogojem predmetnega javnega naročila.".

Državna revizijska komisija izpostavlja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, kot izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, skladno s katerim mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze, dejstva pa mora zatrjevati jasno, določno in konkretno in ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev ali prepričanj. Navedeno pravilo v postopkih revizije javnih naročil (smiselno) pomeni, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjevati kršitev (jasno in konkretno), nato to kršitev utemeljiti z dejstvi (ki jih navaja jasno, določno in konkretno) in za zatrjevana dejstva predložiti oziroma predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva potrdili (dokazali). Pravilo o trditveno-dokaznem bremenu od vlagateljev zahteva aktivno in temeljito pripravo zahtevka za revizijo, saj v nasprotnem primeru ni mogoče oceniti utemeljenosti zahtevka za revizijo.

V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da njegova ponudba v nobenem delu ne krši zakonskih določil in v celoti sledi vsem zahtevam in pogojem predmetnega javnega naročila. Vlagatelj svoje trditve ne konkretizira in določno navede v katerem delu njegova ponudba sledi zahtevam razpisne dokumentacije, niti ne navaja nobenih dejstev, ki bi njegovo trditev utemeljila ter ne predlaga dokazov, ki naj bi popolnost njegove ponudbe dokazovala.

Državna revizijska komisija upoštevajoč pravilo o trditveno-dokaznem bremenu ugotavlja, da v zahtevku za revizijo pavšalno navedene trditve v zvezi z domnevno popolnostjo ponudbe vlagatelja ne more meritorno obravnavati. Posledično Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v okviru obravnavane revizijske navedbe ni uspel izkazati, da bi naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka ocenjevanja ponudb, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJNVETPS, zato revizijsko navedbo zavrača kot neutemeljeno.

Ustaljena praksa Državne revizijske komisije (upoštevaje prvi odstavek 9. člena ZRPJN) je, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepopolna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne naročnikove odločitve, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila to pomeni, da vlagatelj, četudi bi se kot utemeljene spoznale revizijske navedbe v zvezi z nepopolnostjo ponudbe prvoizbranega in drugoizbranega ponudnika, dejansko nima nobenih možnosti, da bi bila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša ponudba. Vlagatelj ni uspel izkazati neutemeljenosti izločitve njegove ponudbe in mu ni nastala, niti mu ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne)popolnosti ponudbe prvoizbranega in drugoizbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti pravnega statusa vlagateljeve ponudbe.

Ker Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni razveljavila naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja, je s tem podana predpostavka za odvzem aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe prvoizbranega in drugoizbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ni meritorno presojala slednjih očitanih kršitev, ampak je zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer nagrado za postopek v višini 1.400,00 EUR in 20 % DDV in strošek vplačane plačano takse v višini 5.000,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.01.2011




Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Peterlin Samoel, Kotnikova 34, Ljubljana
- ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- ELEKTRONABAVA, d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana
- MIDES INTERNATIONAL d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana