018-348/2010 Dijaški in študentski dom Novo mesto

Številka: 018-348/2010-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava živil, čistil in pisarniškega materiala" (v sklopu številka 31, poimenovanem "Čistila splošna") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj EUROPAP, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dijaški in študentski dom Novo mesto, šegova ulica 115, 8000 Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 26. januarja 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. novembra 2010 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "OBVESTILO o oddaji naročila", številka 2701-31/10, z dne 22. novembra 2010.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01. septembra 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "izbiro izvajalcev po odprtem postopku, za dobavo prehrambenega blaga, čistil in pisarniškega materiala, po sklopih, za tri leta od 2010 do 2013", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 08. oktobra 2010, in sicer pod številko objave JN9614/2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 22. novembra 2010 sprejel "OBVESTILO o oddaji naročila", številka 2701-31/10 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila v sklopu številka 31), iz katerega med drugim izhaja, da se kot "ekonomsko najugodnejšega ponudnika za" "31 sklop: čistila splošna" izbere "dobavitelj[a] DIVERSEY d.o.o.".

Dne 25. novembra 2010 je naročnik prejel vlagateljevo vlogo, z dne 24. novembra 2010, poimenovano "Zahteva za dodatno obrazložitev za: OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA šT. 2701-31/10 z dne 22.11.2010", dne 26. novembra 2010 pa je sprejel "Dodatn[o] obrazložitev obvestila o oddaji naročila štev. 2701 - 31/10", številka 2708/2010 (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj (po lastnem zatrjevanju) prejel dne 29. novembra 2010.

Naročnik je, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 06. decembra 2010 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. novembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 31, pa tudi, da se ponovno odloči o oddaji javnega naročila, naročnik pa vlagatelju povrne stroške postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj povzema potek postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v nadaljevanju pa zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevanih specifikacij, tehničnih in varnostnih listov, opisa artikla in opisa doziranja, niti ne vzorcev čistil, ter zaključuje, da mu ni jasno, "kakšno metodo je naročnik" pri ocenjevanju ponudb po merilu "kakovost" v sklopu številka 31 "uporabil, da je lahko ugotovil katero čistilo je manj ali bolj kvalitetno od drugega".

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 2715/2010, z dne 06. decembra 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbo potrdila o plačilu (premalo plačane) takse. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 07. decembra 2010, dne 09. decembra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo z dne 08. decembra 2010, poimenovano "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO postopka javnega naročila JN9614/2010, objavljen dne 8.10.2010", skupaj s prilogo ("POTRDILO[M] O IZVRšENEM PLAČILU").

Naročnik je dne 23. decembra 2010 sprejel sklep številka 2726/2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z njegovo dopolnitvijo) zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, dodaja, da resnično ni zahteval specifikacij, tehničnih in varnostnih listov, opisov artiklov in opisov doziranja, vzorcev čistil ali česa drugega, ni pa jih prepovedal, v nadaljevanju pa pojasnjuje način ocenjevanja ponudb po merilu "kakovost".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. decembra 2010, dne 27. decembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo "Zahtevek za nadaljevanje postopka v zvezi z JN9614/2010 objavljen dne 08.10.2010 na državni revizijski komisiji", z dne 27. decembra 2010. V omenjeni vlogi vlagatelj naročniku med drugim sporoča, da želi "nadaljevati revizijo postopka" "na Državni revizijski komisiji".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 2730/2010, z dne 29. decembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj s tisto dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki je v spremnem dopisu izrecno navedena, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-348/2010-2, z dne 04. januarja 2011, pozvala na odstop (dotlej še neodstopljene) dokumentacije, dne 12. januarja 2011 pa je prejela naročnikov dopis številka 3016/2011, poimenovan "Odgovor na dopis štev. 018-348/2010-2", z dne 11. januarja 2011, skupaj s prilogami.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zgolj zoper odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 31 (poimenovanem "Čistila splošna").

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve 7. člena (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki), 8. člena (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 9. člena (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), v povezavi z 48. členom ZJN-2 (merila za izbiro ponudbe), po vsebini zahtevka za revizijo pa je razumeti, da vlagatelj zatrjuje tudi kršitev 79. člena ZJN-2.

Ob vpogledu v obvestilo o javnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN9614/2010) objavljeno dne 08. oktobra 2010, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v točki "IV.2.1) Merila za oddajo" navedeno "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
1. kakovost. Pondeniranje: 60
2. cena. Pondeniranje: 40".

Ob vpogledu v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, številka JN-1/10, z dne 17. novembra 2005 (pravilno 17. novembra 2010; opomba Državne revizijske komisije), je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem (na strani 2) med drugim navedeno, da bo komisija (naročnika) na naslednjih svojih sejah "pripravila izračune in predloge za izbiro najugodnejšega ponudnika javnega naročila, ki je bilo predmet javnega razpisa". Iz Poročila "za izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika javnega razpisa za dobavo prehrambenega blaga, čistil in pisarniškega materiala po sklopih za leto 2010/2013", številka 2701-00/10, z dne 22. novembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o izbiri najugodnejše ponudbe), nadalje izhaja tudi, da je komisija (naročnika) "na posameznih svojih sejah zadolžila posamezne člane komisije, da" "pripravijo izračune in predloge za izbiro najugodnejšega ponudnika javnega naročila, ki je bilo predmet javnega razpisa". "Na osnovi navedenega so posamezni člani posamezno ali skupinsko" "pripravili izračune in preračune najugodnejših ponudb". "Pri pregledu je komisija na osnovi 77. člena ZJN zahtevala od ponudnikov dodatna pojasnila oz. natančen opis posameznih artiklov, da bi si na ta način pomagala pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb". "Ponudbe je komisija ocenjevala po objavljenih merilih: kvaliteta do 60 točk in cena do 40 točk". V poročilu o izbiri najugodnejše ponudbe je še zapisano, da "ponderiranje v skladu z merili iz razpisa" izhaja iz tabele, ki je v njem navedena, iz dopisa naročnika, številka 3016/2011, z dne 11. januarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: dopis številka 3016/2011), pa, da naročnik v sklopu številka 31 (poimenovanem "Čistila splošna") "dodatnih pojasnil na osnovi 77. člena ZJN" od ponudnikov ni zahteval.

V obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 31 je naročnik med drugim navedel, da je komisija (naročnika) "na osnovi meril iz razpisne dokumentacije ocenila, da je ekonomsko najugodnejša ponudba" v sklopu številka 31 "ponudba ponudnika kot je navedeno v izreku tega obvestila". V posledici pregleda obvestila o oddaji naročila v sklopu številka 31 Državna revizijska komisija zaključuje, da iz njega ne izhaja podrobnejša obrazložitev izbire najugodnejše ponudbe po merilih. Smiselno zelo podoben zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi na podlagi naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, iz katere v pravno relevantnem delu izhaja, da v njej naročnik vlagatelja obvešča, da se je komisija (naročnika) "na podlagi dolgoletnih izkušenj pri uporabi čistil odločila, da ponudniki uvrščeni na 1. - 5. mesto ponujajo izdelke, ki niso prejeli vseh 60 točk na kvaliteti in, da je 1., ki je prejel polno število točk na kvaliteti, uvrščen na 6. mesto, to je Diversey d.o.o. Posebej pri čistilih velja opozoriti, da je glavna pomembnost, da je čistilo kvalitetno tudi če je cena nekoliko višja, saj se s cenenimi in nekvalitetnimi čistili ne da kvalitetno očistiti".

Naročnik v dopisu številka 3016/2011 navaja, da so izračuni in ocenjevanje ponudb razvidni iz "poročila in prilog in iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo štev. 2726/2010 z dne 23.12.2010". Čeprav Državna revizijska komisija lahko razume naročnika, da je zanj zelo pomembno, da je, kot zatrjuje sam, "čistilo kvalitetno", pa tudi, da "se s cenenimi in nekvalitetnimi čistili ne da kvalitetno očistiti", pa po drugi strani ugotavlja, da mora naročnik svojo odločitev (tudi glede ocenjevanja ponudb po merilih za izbiro ponudbe) ustrezno obrazložiti, najugodnejšo ponudbo po merilih pa izbrati na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2). Naročnik je v poročilu o izbiri najugodnejše ponudbe sicer res zapisal, da
- "je samo ponudnik Diversey d.o.o. v predračunu navedel tudi dodatno kolono z naslovom cena za L/ delovne raztopine, kar pa drugi ponudniki niso", na podlagi česar je smatral, da "so določeni artikli v večjem koncentratu od pričakovanega in da bo zato lahko naročnik nabavljal manjše količine čistil in s tem zmanjšal končno ceno",
- je imela komisija (naročnika) "pri pregledu najcenejše ponudbe EUROPAPA tudi pripombe na več različnih proizvajalcev čistil", pri ponujenih izdelkih enega od podjetij pa (na) "bolj natančno navedbo izdelka" in "dejstvo", "da je najcenejši ponudnik samo trgovec s čistili izbrani ponudnik pa proizvajalec in distributer",
vendar pa iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da bi bil vlagatelj s poročilom o izbiri najugodnejše ponudbe seznanjen. Prav tako ne gre prezreti, da iz obvestila o javnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN9614/2010) objavljeno dne 08. oktobra 2010, v točki "IV.2.1) Merila za oddajo" izhaja zgolj "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
1. kakovost. Pondeniranje: 60
2. cena. Pondeniranje: 40".

V posledici doslej navedenega je torej razumeti tudi vlagatelja, kateremu (v povezavi z odločitvijo (obvestilom) naročnika o oddaji naročila v sklopu številka 31 in ob upoštevanju obrazložitve, ki mu jo je naročnik predstavil) ni jasno, "kakšno metodo je naročnik uporabil, da je lahko ugotovil katero čistilo je manj ali bolj kvalitetno od drugega". Naročnik je namreč v obvestilu o oddaji naročila v sklopu številka 31 (vlagatelju) kot pravno relevantno za ocenjevanje ponudb po merilu "kakovost" navedel zgolj, da je komisija (naročnika) "na osnovi meril iz razpisne dokumentacije ocenila, da je ekonomsko najugodnejša ponudba" v sklopu številka 31 "ponudba ponudnika kot je navedeno v izreku tega obvestila", v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pa, da se je komisija (naročnika) "na podlagi dolgoletnih izkušenj pri uporabi čistil odločila, da ponudniki uvrščeni na 1. - 5. mesto ponujajo izdelke, ki niso prejeli vseh 60 točk na kvaliteti in, da je 1., ki je prejel polno število točk na kvaliteti, uvrščen na 6. mesto, to je Diversey d.o.o. Posebej pri čistilih velja opozoriti, da je glavna pomembnost, da je čistilo kvalitetno tudi če je cena nekoliko višja, saj se s cenenimi in nekvalitetnimi čistili ne da kvalitetno očistiti". Glede na navedeno torej vlagatelj dejansko ni mogel vedeti, v katerem parametru kakovosti naj bi bil izdelek (čistilo), ki ga ponuja, manj kvaliteten od izdelka (čistila), ponujenega v izbrani ponudbi, oziroma, "kakšno metodo je naročnik uporabil, da je lahko ugotovil katero čistilo je manj ali bolj kvalitetno od drugega", saj mu naročnik navedenih podatkov ni predstavil. Posledično vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo tudi ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic in ni mogel dokazovati, da "so njegova čistila boljša od drugih", kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 2) zatrjuje naročnik, saj (kot že poudarjeno) ni vedel, "kakšno metodo je naročnik uporabil, da je lahko ugotovil katero čistilo je manj ali bolj kvalitetno od drugega".

Ker je naročnik vlagatelju šele v odločitvi o zahtevku za revizijo predstavil način ocenjevanja ponudb po merilu "kakovost", tako da mu je predstavil vsebino tabele, zajete v poročilu o izbiri najugodnejše ponudbe (zlasti stolpca, poimenovana "kvaliteta ponder 60%" in "ocenjena kvaliteta izdelkov"), in mu navedel nekatere druge podatke o ocenjevanju ponudb, ki izhajajo iz poročila o izbiri najugodnejše ponudbe, navedeni podatki o ocenjevanju ponudb ne morejo biti upoštevni pri presoji (zatrjevanih) naročnikovih kršitev. Vlagatelj namreč z omenjenim načinom ocenjevanja po merilu "kakovost" in omenjenimi podatki o ocenjevanju ponudb, ki izhajajo iz poročila o izbiri najugodnejše ponudbe, ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in v zahtevku za revizijo ni mogel uveljavljati morebitne neskladnosti ocenjevanja ponudb z določbami razpisne dokumentacije oziroma z določbami ZJN-2. Glede na navedeno je naročnik ravnal v nasprotju z 79. členom ZJN-2, v povezavi z 8. in 9. členom ZJN-2. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo (vsaj do te mere, da jasno in nedvoumno izraža razlogovanje naročnika za njen sprejem, da se stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo izpodbijane odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev utemeljena, pa tudi do te mere, da Državna revizijska komisija lahko izvrši nadzor nad njeno zakonitostjo), česar v razmerju do vlagatelja pred vložitvijo zahtevka za revizijo ni storil, prav tako pa mora biti, v skladu z načelom transparentnosti javnega naročanja, ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (8. člen ZJN-2), čemur naročnik v razmerju do vlagatelja pred vložitvijo zahtevka za revizijo ni zadostil. Naročnik s svojim ravnanjem tudi ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, saj je vlagatelja s tem, ko mu ni pojasnil, v katerem parametru kakovosti naj bi bil izdelek (čistilo), ki ga ponuja, pri ocenjevanju po merilu "kakovost" manj kvaliteten od izdelka (čistila), ponujenega v izbrani ponudbi, oziroma, "kakšno metodo je" pri ocenjevanju ponudb v sklopu številka 31 "uporabil, da je lahko ugotovil katero čistilo je manj ali bolj kvalitetno od drugega", neupravičeno diskriminiral (9. člen ZJN-2).

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. novembra 2010 ugodila in na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu "OBVESTILO o oddaji naročila", številka 2701-31/10, z dne 22. novembra 2010.

Če je pravovarstveni predlog vlagatelja, iz katerega izhaja zahteva, da (se) "ponovno odloči o oddaji javnega naročila", razumeti, kot da je smiselno naslovljen tudi na Državno revizijsko komisijo, slednja pripominja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih odločitvah (številka 018-307/2009-10, 018-024/2010-9, 018-054/2010-32, 018-93/2010-3, 018-73/2010-3, 018-120/2010-3, 018-209/2010-14, 018-262/2010-5 in 018-288/2010-2), v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe, medtem ko odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (to sprejme naročnik in sicer v postopku oddaje javnega naročila, ne pa v postopku revizije) še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more "ponovno odloči[ti] o oddaji javnega naročila".

Ker mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena (peti odstavek 48. člena ZJN-2), iz obvestila o javnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN9614/2010) objavljeno dne 08. oktobra 2010, pa v točki "IV.2.1) Merila za oddajo" izhaja zgolj "Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na spodaj navedena merila:
1. kakovost. Pondeniranje: 60
2. cena. Pondeniranje: 40",
ni pa določenih (na primer) parametrov, po katerih bo naročnik ugotavljal kvaliteto izdelkov (čistil), Državna revizijska komisija zgolj iz previdnosti naročnika napotuje, da preveri oziroma ugotovi, ali bo na podlagi meril za izbiro ponudbe, kot jih je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila določil (zlasti še merila "1. kakovost. Pondeniranje: 60"), sploh lahko ocenil prejete ponudbe (na način, da bo mogoče izvršiti tudi nadzor nad zakonitostjo ocenjevanja po obstoječih merilih) v sklopu številka 31, poimenovanem "Čistila splošna".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne "plačano takso za zahtevek za revizijo".

Ker mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potreben strošek, nastal z revizijo, priznala strošek plačane dolžne takse (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "stroške zahtevka". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev "strošk[ov] zahtevka" ne zadostuje, temveč bi bil vlagatelj "stroške zahtevka", ki so mu (morebiti) poleg že priznanih še nastali, dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) "strošk[i] zahtevka" so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 eurov (EUR), in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26. januarja 2011


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije

























Vročiti:
- Dijaški in študentski dom Novo mesto, šegova ulica 115, 8000 Novo mesto
- EUROPAP, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče
- DIVERSEY, d. o. o., Tržaška cesta 37a, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije