018-346/2010 ELEKTRO MARIBOR, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Številka: 018-346/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje gradbenih del za potrebe EE vodov na OE Elektro Maribor z okolico, OE Elektro Murska Sobota, OE Elektro Ptuj, OE Elektro Gornja Radgona, OE Slovenska Bistrica" in na podlagi pritožbe vlagatelja Elektromontažna, zemeljska in gradbena dela JAšARI UKA s.p., Grobelno 100, Grobelno, ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorin-štifter in Gregorin, o.p., d.n.o., Ljubljanska cesta 8, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 19.1.2011

ODLOČILA

Vlagateljevi pritožbi z dne 24.12.2010 se ugodi in se razveljavi sklep naročnika št. 12-DH/N-216/10 z dne 22.12.2010, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.8.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, obvestilo o naročilu pa je dne 22.9.2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko objave JN8973/2010. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 6.10.2010 je razvidno, da je naročnik prejel dvanajst pravočasnih ponudb. Po izvedenih pogajanjih je naročnik dne 25.11.2010 sprejel odločitev o oddaji naročila, in sicer da se predmetno javno naročilo v sklopu A in E dodeli ponudniku IZKOP, d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 6, Maribor, v sklopu B in D ponudniku GASHI gradbene storitve, d.o.o., Trg svobode 2, Slovenska Bistrica, v sklopu C ponudniku MIGROS MB, d.o.o., Meljska cesta 36, Maribor, v sklopu F pa ponudniku KOKOLLARI FERIZ, d.o.o., Ulica Toneta Melive 2, Slovenske Konjice.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6.12.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila v vseh sklopih.

Naročnik je dne 22.12.2010 sprejel sklep št. 12-DH/N-216/10, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V sklepu navaja, da zahtevek za revizijo ni pravočasen. ZRPJN v tretjem odstavku 12. člena določa, da se zahtevek za revizijo vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. V drugem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe, v nadaljevanju: ZPP) pa je določeno, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Naročnik navaja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo poslal v ovojnici "Petrol priporočeno pismo", ki ga je naročnik prejel dne 8.12.2010. Na ovojnici je v zgornjem levem kotu žig vlagateljevega zastopnika, v zgornjem desnem kotu pa oznaka "poštnina plačana", pod le-to je žig pošte 3102 Celje. Na ovojnici je številka RR 25349 302 0 SI. V desnem spodnjem kotu je naveden naslovnik, na dno ovojnice na sredini pa je žig Petrola in sedež Petrola, čez žig je navedba "prejeto: 6.12.2010 ob 21.40". Naročnik se sprašuje, ali je vlagatelj z oddajo zahtevka za revizijo na bencinskem servisu Petrol zadostil zahtevam drugega odstavka 112. člena ZPP. Naročnik citira določbe Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/2009, v nadaljevanju: ZPSto-2) in navaja, da prenos priporočene poštne pošiljke predstavlja del univerzalne poštne storitve. Agencija RS za pošto in elektronske komunikacije imenuje izvajalca univerzalne poštne storitve z odločbo, iz podatkov te agencije pa je razvidno, da ima dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve na ozemlju RS le Pošta Slovenije, d.o.o. S storitvijo priporočenih poštnih pošiljk se lahko na podlagi ugotovitvenega sklepa ukvarjajo štirje izvajalci, med katerimi ni družbe Petrol, d.d. Po mnenju naročnika oddaje na Pošti Slovenije ni mogoče enačiti z oddajo na bencinskem servisu Petrola ter zagovarjati stališče o zavarovanju roka pri oddaji pošiljke na bencinskem servisu. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola (v nadaljevanju: Splošni pogoji), izhaja, da Petrol priporočeno pismo odda v predpisani, predtiskani ovojnici, kateri doda potrdilo o oddaji pošiljke. Iz Splošnih pogojev tudi izhaja, da pošiljatelj pomeni fizično osebo, malo in mikro podjetje ter fizično osebo, ki ima v skladu s predpisi registrirano izvajanje dejavnosti in ki s Pošto Slovenije nima sklenjene pogodbe o prenosu pošiljk. Naročnik meni, da glede na obstoječe predpise obstaja utemeljen sum v pravočasnost oddane pošiljke. Iz ovojnice, s katero je bil zahtevek za revizijo priporočeno poslan naročniku, izhaja, da je bil zahtevek oddan na bencinskem servisu Petrola dne 6.12.2010 ob 21.40. Iz ovojnice ni razvidno, na katerem bencinskem servisu je bila oddana. Prav tako sta datum in ura prejema napisana na roko, kar ni potrdilo v skladu s Splošnimi pogoji, nikakor pa tega ni mogoče šteti za dokazilo o pravočasni oddaji zahtevka za revizijo na pošto, navaja naročnik, saj bi lahko vlagatelj sam na ovojnico zapisal datum in uro oddaje. Zato ni mogoče nedvoumno trditi, da je bil zahtevek za revizijo oddan pravočasno. Ker iz ovojnice izhaja, da je pošiljatelj vlagateljev zastopnik, ki je zasebna družba in glede na določbe Splošnih pogojev naročnik meni, da vlagateljev zastopnik ni upravičen oddajati pošiljk na bencinskih servisih Petrola, saj obstaja dvom, da je vlagatelja mogoče šteti za pošiljatelja v skladu s 3. členom Splošnih pogojev. Vlagateljev zastopnik je namreč družba splošnega prava, ki ima po vsej verjetnosti s Pošto Slovenije sklenjeno pogodbo o prenosu pošiljk. Naročnik zato meni, da oddaje priporočene pošiljke na bencinskem servisu Petrola ni mogoče šteti za oddajo "priporočeno po pošti" iz drugega odstavka 112. člena ZPP.
Naročnik dalje navaja, da je preveril tudi vlagateljevo aktivno legitimacijo in ugotovil, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi očitanih kršitev ter naknadnih ugotovitev naročnika dejansko izključena. Po mnenju naročnika vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj hipotetično zatrjuje domnevne nepravilnosti v ponudbah izbranih ponudnikov. Naročnik pojasnjuje, da so ponudbe vseh štirih izbranih ponudnikov popolne in v celoti v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, česar pa naročnik ne more trditi za vlagateljevo ponudbo, ki naj bi predložil neresnično dokazilo. Naročnik tako navaja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, pri čemer se v nadaljevanju tudi vsebinsko opredeljuje do nekaterih revizijskih navedb in zaključuje, da so le-te povsem neutemeljene in niso podprte s kakršnimkoli verodostojnim dokazom.

Zoper sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, je vlagatelj z vlogo z dne 24.12.2010 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V pritožbi vlagatelj navaja, da je dne 6.12.2010, zadnji dan za vložitev zahtevka za revizijo, prejel odločitev naročnika o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, zato je imel le en dan časa za sestavo zahtevka. Vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo spisal ob 21.30 uri, pošta pa je odprta le do 19.00 ure. Ker ima Pošta Slovenije, d.o.o., sklenjeno pogodbo za sprejem in izročanje poštnih pošiljk z družbo Petrol, d.d., je mogoče priporočene poštne pošiljke do 24.00 ure oddati veljavno in zakonito na bencinskem servisu v Celju. Preko Petrola se lahko odda poštna pošiljka brez povratnice, vendar pa povratnica služi le za zavarovanje ponudnika pred morebitno ugotovitvijo naročnika, da zahtevka za revizijo ni prejel. Opustitev priporočenega pošiljanja s povratnico pomeni tveganje le za vlagatelja, ne pa za naročnika, vlagatelj pa lahko oddajo zahtevka priporočeno na pošto izkazuje tudi z dokazilom o poslani priporočeni poštni pošiljki. Naročnik v predmetnem postopku sam navaja, da je dne 8.12.2010 prejel zahtevek za revizijo v ovojnici Petrol, priporočeno pismo pa je bilo opremljeno z žigom vlagateljevega zastopnika, z oznako o plačani poštnini, z žigom pošte 3102 Celje RR 25349301 SI ter žigom Petrol d.d. in zapisom "prejeto 6.12.2010 ob 21.40 uri". Vlagatelj navaja, da ni nobenega dvoma, da je bil zahtevek za revizijo oddan priporočeno v predpisani kuverti ter da jo je naročnik prejel, s tem pa je bilo zadoščeno določbi drugega odstavka 112. člena ZPP v povezavi s 13. členom ZRPJN. Oddaja na Petrol, d.d., se šteje kot oddaja na pošti Slovenije, ki je izvajalka univerzalne poštne storitve, v odvetništvu pa je takšen način oddaje tudi utečena praksa, ker je Pošta Slovenije na ta način uredila 24 urno poslovanje pošte v krajih, kjer ni dežurne službe. Vlagatelj se sklicuje tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani VSL II Ip 2883/2009, kjer je zapisano, da je bencinski servis Petrol kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo tudi priporočene pošiljke, za katere veljajo enaka pravila kot za pošto. To je potrdila tudi Pošta Slovenije v dopisu z dne 23.12.2010. Vlagatelj nadaljuje, da ZPSto-2 določa, da lahko Pošta Slovenije, d.o.o., organizira kontaktne točke, s katerimi se udejanja čim večja dostopnost poštnih storitev, takšno poslovanje pa se uredi s splošnimi pogoji. Vlagatelj tako meni, da je zadostil ZPSto-2, saj je oddal pošto pri izvajalcu poštnih storitev, torej Pošti Slovenije, pri čemer je bencinski servis Petrol le kontaktna točka, ki v njenem imenu sprejema poštne pošiljke. Prav zato tudi obstaja posebna poštna kuverta, ki jo je vlagatelj tudi uporabil in na kateri je naveden datum oddaje na bencinski servis. Po oddajni teoriji je zato treba šteti, da je bil zahtevek za revizijo oddan na pošti dne 6.12.2010 ob 21.40 uri, kar pomeni, da je bil oddan pravočasno. Dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo oddan dne 6.12.2010, izhaja tudi iz dokumentacije, ki je priložena pritožbi, še navaja vlagatelj, in dodaja, da naročnik zmotno meni, da vlagateljev pooblaščenec ne more biti pošiljatelj.
Vlagatelj ugovarja tudi zoper naročnikovo odločitev v zvezi z aktivno legitimacijo. Vlagateljeva ponudba je bila popolna, kar pomeni, da je izkazan interes, škoda pa mu lahko nastane glede na kršitve, ki jih očita naročniku. Naročnik je šele naknadno pridobil dopis družbe Elektro Celje, d.d., ki ga povsem nekritično povzema in uporablja za korekcijo referenčnih izjav, kar je po mnenju vlagatelja nedopustno. Vlagatelj v nadaljevanju pritožbe odgovarja na naročnikove ugotovitve v zvezi z vsebino zahtevka za revizijo.

Po preučitvi celotne dokumentacije ter vlagateljeve pritožbe je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel zaradi dveh razlogov, in sicer zaradi nepravočasnosti ter zaradi neobstoja aktivne legitimacije.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je treba presojati z vidika prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače, po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti pa je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN mora vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Drugi odstavek 112. člena ZPP, ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Med vlagateljem in naročnikom sta v zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo sporni dve vprašanji, in sicer ali je mogoče oddajo zahtevka za revizijo na bencinskem servisu družbe Petrol d.d. obravnavati kot oddajo priporočene pošiljke na pošti ter ali je bila pošiljka, v kateri je bil zahtevek za revizijo, dejansko oddana dne 6.12.2010, ki je bil glede na dan prejema odločitve o oddaji naročila (26.11.2010) zadnji dan desetdnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo.

V zvezi z dopustnostjo oddaje pošiljke na bencinski servis družbe Petrol d.d. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Pošta Slovenije, d.o.o., kot navaja že sam naročnik, izvajalec univerzalne storitve na podlagi odločbe Agencije RS za pošto in elektronske komunikacije. Izvajalec univerzalne storitve je v 9. točki 2. člena ZPSto-2 definiran kot izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom zagotavlja univerzalno storitev ali njene dele v Republiki Sloveniji in je priglašen Evropski komisiji skladno s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona. V skladu z 10. točko 2. člena ZPSto-2 izvajalec univerzalne storitve določi kontaktne točke, ki so namenjene neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in so lahko organizirane kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, na primer izpostavljeno okence, pismonoška postaja ali premična pošta. Kot je razvidno iz spletnih strani družbe Pošta Slovenije, d.o.o., je družba Petrol, d.d., njen pogodbeni partner, ki je pooblaščen tudi za sprejemanje priporočenih pisem. Pravice, obveznosti in pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih družbe Petrol, d.d., so urejeni v Splošnih pogojih za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola, ki so začeli veljati 15.10.2008. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bencinski servisi družbe Petrol, d.d., ki so navedeni na spletnih straneh družbe Pošta Slovenije, d.o.o., kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočena pisma, za katera veljajo enaka pravila kot za pošto. To pomeni, da je, ob upoštevanju smiselne uporabe drugega odstavka 112. člena ZPP, dan oddaje poštne pošiljke na pooblaščenem bencinskem servisu šteti kot dan izročitve zahtevka za revizijo naročniku. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da enako stališče izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Ip 2883/2009, na katerega se sklicuje tudi vlagatelj v pritožbi.

V zvezi z vprašanjem, ali je vlagatelj pošiljko, v kateri je bil zahtevek za revizijo, dejansko oddal dne 6.12.2010, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na posebni (predtiskani) ovojnici, ki je predpisana s Splošnimi pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola in v kateri je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo, navedeno, da je bilo pismo prejeto dne 6.12.2010, čez datum pa je natisnjen tudi žig družbe Petrol, d.d. Kljub temu, da je datum na ovojnici napisan s kemičnim svinčnikom, Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v predmetnem revizijskem postopku ni navedel nobenih dejstev ali konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je datum napačen oz. da bi bilo potrdilo o dnevu in uri oddaje na ovojnici neverodostojno. Naročnik meni le, da obstaja "utemeljen sum" v pravočasnost oddane pošiljke, saj bi vlagatelj lahko ta datum napisal tudi sam. Po mnenju Državne revizijske komisije v primeru ugotavljanja procesnih dejstev v zvezi s pravočasnostjo zahtevka ni mogoče sprejemati odločitev zgolj na podlagi dvoma v določena dejstva, temveč je treba le-ta ustrezno preveriti in ugotoviti pravilno dejansko stanje.

Državna revizijska komisija je v zvezi z datumom oddaje pošiljke na bencinski servis družbe Petrol, d.d., vpogledala v priloge, ki jih je vlagatelj priložil pritožbi, in ugotovila, da dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo dejansko oddan dne 6.12.2010, izhaja tudi iz elektronskega sporočila uslužbenke družbe Pošta Slovenije, d.o.o. V njem je namreč navedeno, da se kot čas sprejema priporočene pošiljke, ki jo je vlagatelj oddal dne 6.12.2010, v skladu s Splošnimi pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola šteje čas njene oddaje na bencinskem servisu, datum sprejema pa je delavec bencinskega servisa odtisnil in zapisal na pošiljko. Dejstvo, da je bila pošiljka s številko RR 25349 302 0 SI (ista številka je odtisnjena na ovojnici, v kateri je bil poslan zahtevek za revizijo) oddana dne 6.12.2010, je razvidno tudi z potrdila o oddaji pošiljke. Sicer pa je vlagatelj Državni revizijski komisiji posredoval tudi poizvednico, izdano s strani družbe Pošta Slovenije, d.o.o., v kateri le-ta potrjuje, da je bila pošiljka s sprejemno številko RR 25349 302 0 SI oddana dne 6.12.2010.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v pritožbi izkazal, da je pošiljko, v kateri je bil zahtevek za revizijo, oddal na bencinskem servisu družbe Petrol, d.d., dne 6.12.2010. Ker je iz dokumentacije razvidno, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 26.11.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevka za revizijo z dne 6.12.2010 ni mogoče obravnavati kot nepravočasnega.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel tudi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, in sicer zato, ker naj vlagatelj ne bi imel več nobenih možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar naj mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne pa zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil ponudbo v vseh sklopih, naročnik pa v zvezi z njo, kot izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 25.11.2010, ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti (pomanjkljivosti je ugotovil le pri dveh ponudbah, med katerima ni vlagateljeve). Vlagatelj je torej z oddajo pravočasne ponudbe, za katero naročnik ni ugotovil nobenih nepopolnosti, nesporno izkazal interes za dodelitev naročila kot prvega od elementov aktivne legitimacije. Prav tako iz vlagateljevega zahtevka za revizijo izhaja drugi element aktivne legitimacije, in sicer možnost nastanka škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot domnevna kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik nepravilno ocenjeval ponudbe ponudnikov, ki so se glede na merila uvrstili pred vlagateljevo ponudbo. To pomeni, da bi bil lahko vlagatelj v primeru, če bi se njegove revizijske navedbe izkazale za utemeljene, izbran kot najugodnejši ponudnik in da se možnost nastanka škode kaže v nedodelitvi naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelju v predmetnem revizijskem postopku ni mogoče odreči aktivne legitimacije v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN.

Naročnik svojo ugotovitev, da vlagatelju ne bo priznal aktivne legitimacije, utemeljuje najprej s tem, da do v zahtevku za revizijo očitanih nepravilnosti ni prišlo oz. da je ponudbe ponudnikov, katerih ocenjevanje in vrednotenje v zahtevku za revizijo izpodbija vlagatelj, obravnaval v skladu s pravili javnega naročanja in določili razpisne dokumentacije. Naročnik se je torej v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, vsebinsko opredeljeval do vlagateljevih revizijskih navedb ter jih obravnaval kot neutemeljene. Državna revizijska komisija opozarja, da gre pri vprašanju aktivne legitimacije za procesno predpostavko, ne pa za vprašanje vsebinske utemeljenosti zahtevka za revizijo. Naročnik vsebinsko obravnava revizijske navedbe le v primeru, če so izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa ZRPJN. V primeru, kadar naročnik revizijske navedbe obravnava vsebinsko in ugotovi njihovo neutemeljenost, pa to ne more predstavljati podlage za odvzem aktivne legitimacije, temveč le podlago za odločanje o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN. Le-ta določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo.

Odločitev, da vlagatelju ne bo priznal aktivne legitimacije, pa naročnik utemeljuje tudi z okoliščino, da naj bi naknadno, torej po izdaji odločitve o oddaji naročila oz. po prejemu zahtevka za revizijo, prejel dokumentacijo enega od vlagateljevih referenčnih naročnikov, iz katere naj bi izhajalo, da je vlagatelj v ponudbi navedeno referenčno gradnjo izvedel nekvalitetno. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila v vlagateljevi ponudbi ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti in jo je tudi ocenil v skladu z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji. Vlagateljev položaj in način uveljavljanja pravnega varstva v revizijskem postopku se presoja glede na ugotovitve v zvezi z njegovo ponudbo, ki morajo biti vlagatelju znane ob prejemu odločitve o oddaji naročila in morebitne dodatne obrazložitve, vsekakor pa še pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Ravnanje naročnika, ki je šele v revizijskem postopku ugotovil domnevno pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi, zato ni dopustno, v nobenem primeru pa takšna ugotovitev ne more predstavljati podlage za odvzem aktivne legitimacije.

Državna revizijska komisija je zato pritožbi vlagatelja z dne 24.12.2010 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila sklep naročnika št. 12-DH/N-216/10 z dne 22.12.2010, s katerim je ta zavrgel zahtevek za revizijo. Naročnik mora o zahtevku za revizijo z dne 6.12.2010, ob ugotovitvi vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19.1.2011

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- ELEKTRO MARIBOR, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Gregorin - štifter in Gregorin, o.p., d.n.o., Ljubljanska cesta 8, 3000 Celje
- IZKOP, d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 6, 2000 Maribor
- GASHI gradbene storitve, d.o.o., Trg svobode 2, 2310 Slovenska Bistrica
- Migros MB, d.o.o., Meljska cesta 36, 2000 Maribor
- Kokollari Feriz, d.o.o., Ulica Toneta Melive 2, 3210 Slovenske Konjice
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana