018-329/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-329/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje storitev kontaktnega centra", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki UNISTAR LC, d.o.o., Kotnikova ulica 32, Ljubljana, LIKO PRIS, d.o.o., Verd 100a, Vrhnika, MARAND d.o.o., Koprska ulica 100, Ljubljana in SRC, d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, ki jih zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 14.1.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 28.10.2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.7.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik dne 30.7.2010 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN6948/2010, dne 4.8.2010 pa še v Uradnem listu EU pod št. objave 2010/S 149-230550. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 13.9.2010 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-101/2010/25 z dne 6.10.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov Normacom PLUS, d.o.o., Jurčkova 229, 1000 Ljubljana in CDE nove tehnologije, d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 28.10.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje nepravilnosti:

- Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj ta ni izpolnil zahteve iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom, v kateri je določeno, da mora ponudnik za izkazovanje svoje tehnične sposobnosti izkazati, da je zagotavljal storitve kontaktnega oz. storitvenega centra "Service desk" (kar pomeni na način, kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2), minimalno 2 leti v obdobju zadnjih treh let od objave obvestila o predmetnem naročilu in obsegu 3500 zahtevkov mesečno. Izbrani ponudnik je navedel naslednje reference: lastna (8 zahtevkov mesečno), Mercator d.d. (4.500 - 12.636 zahtevkov), Hypo Alpe Adria (220 - 19.000 zahtevkov), Lekarna Ljubljana (1000 - 19.500 zahtevkov mesečno), Sava turizem (1000 - 5337 mesečno), Toyota Adria (650 - 1200 mesečno, Telemach (1224 - 21327). Vlagatelj navaja, da navedene reference ne izpolnjujejo zahteve naročnika, da se mora referenca nanašati na izvajanje storitev "Service desk", ki jo je treba ločiti od storitev "Call centra". Za prve je značilno, da gre za nudenje podpore uporabnikom na način, da se jim v zvezi s storitvami naročnika nudi pomoč in dodatna pojasnila. Center je organiziran na način, da se sprejemajo telefonski klici uporabnikov in na njihove zahtevke odgovarjajo osebe, ki so strokovno usposobljene in imajo posebna znanja o vseh storitvah naročnika. Izvajanje storitev "Call Centra" je bistveno drugačno, saj se v tem primeru izvajajo izhodni klici (ni vhodnih klicev uporabnikov kot pri "Service desk") k uporabnikom oz. naključnim osebam, od katerih se pridobivajo zgolj neki omejeni podatki oz. se jih seznanja z novi informacijami, kakor je naročil naročnik (npr. anketiranje, obveščanje o raznih produktih, ipd.). Te storitve torej ne predstavljajo storitev podpore uporabnikom, ko se uporabnik povsem avtonomno obrne s svojim vprašanjem, predlogom ali zahtevo na center za pomoč. To bistveno razliko med obema storitvama je potrebno upoštevati tudi pri presoji referenc izbranega ponudnika, navaja vlagatelj. V izbrani ponudbi je predložen dokument z naslovom "Statistika podatkov, obdelanih v CDE kontaktnem studiu", ki jasno kaže na to, da reference izbranega ponudnika niso ustrezne. Iz omenjenega dokumenta izhaja, da se reference za Toyota Adria in Telemach nanašajo na preverjanje zadovoljstva strank oz. izhodne klicne akcije ter da se tudi reference Mercator d.d., Hypo Alpe Adria, Lekarna Ljubljana in Sava turizem nanašajo na izvajanje izhodnih klicev, povezanih s prodajnimi akcijami, anketiranjem potrošnikov, ipd. Vlagatelj predlaga, da se te navedbe preverijo tudi pri referenčnih naročnikih, ter navaja, da je treba reference izbranega ponudnika izločiti in ugotoviti, da le-ta ne izpolnjuje pogoja za priznanje tehnične sposobnosti iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom. Reference izbranega ponudnika ne izpolnjujejo zahtev iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom tudi zato, ker je storitev "Service desk" storitev 1. nivoja podpore uporabnikom in pomeni storitev nudenja splošne, vsebinske in tehnične pomoči in informacij s področja delovanja in storitev javne uprave, storitev pa se izvaja 3-nivojsko, pri čemer so 3. nivo mreža kontaktnih oseb pri ministrstvih in zunanji izvajalci, s katerimi ima naročnik sklenjene pogodbe za izvajanje podpore. Že iz opredelitve referenčnih naročnikov (trgovec, lekarna, banka, ipd.) je jasno, da storitve, ki jih kot referenčne navaja izbrani ponudnik, ne sodijo na področje delovanja in storitev javne uprave, niti niso njihovi uporabniki osebe, kot to zahteva naročnik, niti 3. nivoja ne predstavlja mreža kontaktnih oseb pri ministrstvih in zunanjih izvajalcev. Po mnenju vlagatelja bi bilo zato potrebno pri referenčnih naročnikih preveriti, ali izbrani ponudnik storitve za referenčnega naročnika opravlja s področja delovanja in storitev javne uprave, ali jih izvaja 3-nivojsko in ali 3. nivo predstavlja mreža kontaktnih oseb pri ministrstvih in zunanjih izvajalcev, s katerimi ima referenčni naročnik sklenjene pogodbe za izvajanje podpore. Ob tem vlagatelj še dodaja, da tudi same izjave referenčnih naročnikov niso resnične.

- Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil dolžnost podati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj je dne 21.10.2010 posredoval naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev ter dne 25.10.2010 prejel s strani naročnika odgovor, da se njegova zahteva za dodatno obrazložitev zavrže, ker je zahteva vložena le s strani enega od članov konzorcija, ker ne vsebuje jasne navedbe, o čem mora naročnik podati obrazložitev in ker prvotna odločitev o oddaji že vsebuje vse razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika. Vlagatelj meni, da lahko kot nosilec posla v neizbranem konzorciju ponudnikov tudi povsem samostojno vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, saj veljavni predpisi le za revizijski zahtevek določajo, da ga morajo vložiti vsi člani konzorcija skupaj. Prav tako ne drži navedba naročnika, da iz zahteve ni razvidno, o čem naj bi se obrazložitev podala â?? vlagatelj je zahteval pojasnilo v zvezi z referencami izbranega ponudnika, saj je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovil, da te ne izpolnjujejo zahteve po področju delovanja in storitev javne uprave. Vlagatelj se tudi ne strinja s stališčem naročnika, da je prvotna odločitev že bila obrazložena do te mere, da dodatna obrazložitev ni več potrebna. Ker so vse ponudbe morale izpolnjevati zahteve naročnika iz točke 9.1.3 (in posledično še iz točk 1.1.1 in 1.1.2), ima vlagatelj pravico, da izve, katere so tiste prednosti izbrane ponudbe, ki so narekovale takšno odločitev naročnika.

- Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je preveril le izpolnjevanje pogojev za izbranega ponudnika, do preostalih dveh ponudb pa se ni opredeljeval. Kljub stališču, da vlagatelju ni treba izpodbijati popolnosti ponudbe, če te ni ugotavljal naročnik, vlagatelj iz previdnosti dodaja, da je tudi ponudba ponudnika Grom informacijske rešitve d.o.o. nepopolna in bi jo bil dolžan naročnik izločiti, saj so tudi njegove reference neustrezne. Ponudnik je navedel naslednje reference: Eventim SI d.o.o. (2123 mesečno), Sava d.d. (500 mesečno), Big Bang (1602 mesečno). Te reference ne izpolnjujejo pogojev iz točke 1.1.1 in 1.1.2 Specifikacij, kot to zahteva točka 9.1.3 Navodil ponudnikom. Že iz opredelitve referenčnih naročnikov je jasno, da ponudnik ni mogel opravljati storitev s področja delovanja in storitev javne uprave, kar pomeni, da se storitve ne nanašajo na področje delovanja in storitev javne uprave, prav tako pa te storitve ne delujejo 3-nivojsko ter tudi 3. nivoja ne rešuje mreža kontaktnih oseb po ministrstvih in zunanjih sodelavcev. Vlagatelj predlaga, da se tudi glede tega ponudnika opravi poizvedba pri referenčnih naročnikih o vsebini referenc. Ob vpogledu v ponudbo ponudnika Grom informacijske rešitve d.o.o. je vlagatelj tudi ugotovil, da je podpis osebe, ki je bila pooblaščena za podpis ponudbe, na skoraj vsakem obrazcu drugačen. Glede na tako bistveno drugačne podpise na obrazcih ter ob dejstvih, da k ponudbi ni bilo predloženo posebno pooblastilo tretji osebi, da sme podpisovati obrazce ponudbe, ter da iz AJPES-a izhaja, da je oseba, ki je zakonito pooblaščena za zastopanje, le direktor družbe, je potrebno tudi ugotoviti, da celotna ponudba ni podpisana s strani osebe, ki je pooblaščena zastopati ponudnika. S tem je prekršena zahteva iz točke 9.1. Navodil ponudnikom, ki izrecno zahteva, da morajo biti izjave podpisane s strani odgovorne osebe ponudnika in žigosane.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila št. 430- 101/2010/25 z dne 6.10.2010, zahteva pa tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 22.11.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Na posamezne vlagateljeve očitke o nepravilnosti naročnik odgovarja z naslednjimi navedbami:

- V zvezi z očitki o referencah izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je v točki 9.1.3 Navodil ponudnikom določil: "Ponudnik je zagotavljal storitve kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service desk" (kar pomeni na način kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2), minimalno 2 leti v obdobju zadnjih 3 let od objave obvestila o predmetnem naročilu in v obsegu minimalno 3500 zahtevkov mesečno. Ponudnik je lahko storitev izvajal za enega ali več naročnikov." Naročnik navaja, da je s tem pogojem zahteval, da ima ponudnik že izkušnje z zagotavljanjem storitev kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service desk" na način, kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2. Vlagatelj po mnenju naročnika napačno navaja, da je zahteva o izvajanju storitev "Service desk" nedvoumna zahteva naročnika, ki izhaja tako iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom kot tudi iz točke 1.1.1 in 1.1.2 Specifikacij. Zahteva iz pogoja v točki 9.1.3 Navodil ponudnikom je, da se morajo reference nanašati na izvajanje kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service desk", naročnik pa je s tem zapisal, da se lahko storitve, ki lahko predstavljajo reference, nanašajo na izvajanje storitev kontaktnega centra in/ali storitvenega centra - "Service desk". Naročnik navaja, da enoznačne definicije za predmetne storitve in uporabljene pojme sicer ni, v praksi pa se na tem področju uporabljajo predvsem štirje pojmi in sicer: klicni center ("Call Center"), kontaktni center ("Contact Center"), "Help Desk" in "Service Desk". "Service Desk" se pojmuje predvsem kot enotna kontaktna točka, preko katere uporabniki dostopajo do informacij, ki jih o določeni stvari želijo pridobiti sami, in informacij, ki jih med uporabnike in stranke želijo usmeriti podjetja in organi. Gre predvsem za storitve na področju informacijskih tehnologij. "Service Desk" lahko vključuje različne vrste oziroma načine izvajanja istih storitev, in sicer klicni center, kontaktni center ali pomoč uporabnikom ("Help Desk"). Klicni center, nadaljuje naročnik, se razlaga predvsem kot center, ki je namenjen sprejemanju in posredovanju večjega števila telefonskih klicev in ki nudi uporabnikom podporo glede vprašanj v zvezi z izdelki, storitvami ali rešuje konkretne probleme uporabnikov (dohodni klici). Gre predvsem za prevzem klicev, prevzem naročil, računalniško tehnično podporo, informativen / takojšen odziv, informacije o storitvah in kontakt s strankami. V okviru klicnega centra se prav tako izvajajo izhodni klici, kot so razne prodaje po telefonu, pridobivanje novih strank, obveščanje uporabnikov o prodajnih akcijah, informiranje strank, trženje novih izdelkov in storitev, dogovarjanje sestankov za predstavitev storitev in produktov, anketiranje zadovoljstva obstoječih strank, predstavitev in povabilo k včlanitvi v klube, raziskave trga in podobno. Klicni centri se tako v večini primerov delijo na dohodne klicne centre in izhodne klicne centre. Generalno bi lahko klicni center opredelili kot center, ki opravlja dohodne klice in s tem pomoč uporabnikom, kot tudi izhodne klice, ki opravlja predvsem reklamiranje. Bistveno pa je, navaja naročnik, da se kot klicni center pojmuje center, kjer gre za stik z uporabniki preko telefona (za opredelitev je torej bistven komunikacijski kanal). Naročnik nadaljuje, da se kontaktni center razlaga kot nadgradnja klicnega centra, in sicer v smislu opravljanja vseh prej navedenih storitev, vendar se le-te ne izvajajo samo po telefonu, ampak tudi po navadni pošti, elektronski pošti, telefaksu, na mestu samem in podobno. Kontaktni centri so osrednje točke, iz katerih se komunicira s strankami, tako z informacijami, ki jih le-te zahtevajo same (dohodni zahtevki), kot tudi z informacijami, s katerimi se reklamira podjetje, posamezen izdelek ali storitev (odhodni zahtevki oziroma v večini primerov klici). "Help Desk" oziroma pomoč uporabnikom se razlaga predvsem kot pomoč uporabnikom v zvezi z računalniki in podobno opremo. Komunikacija poteka preko telefona, elektronske pošte, telefaksa, spletnih strani in podobno. Naročnik se zato ne strinja z vlagateljem, da gre pri klicnih centrih samo za izhodne klice, in navaja, da je razlaga navedenih pojmov pomembna predvsem zato, ker je v predmetnem naročilu zahteval referenco s področja izvajanje storitev kontaktnega centra oziroma storitvenega centra - "Service desk". Kot "Service desk" se lahko šteje katerikoli izmed zgoraj navedenih centrov oziroma storitev. Če naročnik v oklepaju ne bi dodal sklica na Specifikacije, bi moral kot pravilno priznati tudi referenco, ki bi pomenila izvajanje samo storitev izhodnega klicnega centra. Zaradi pomanjkljive definicije pojmov oziroma storitev je naročnik pri predmetnem pogoju v oklepaju navedel še sklic na specifikacije naročila (točka 1.1.1 in 1.1.2 Specifikacij), s čimer je določil, kaj se šteje kot izvajanje storitev kontaktnega centra oziroma storitvenega centra - "Service desk". Naročnik je v točki 1.1.1 Specifikacij zapisal razlago določenih pojmov, v točki 1.1.2 Specifikacij pa je opisan koncept delovanja kontaktnega centra, katerega izvajanje naroča naročnik. Pri izvajanju storitev kontaktnega centra gre za komunikacijo med uporabnikom in kontaktnim centrom preko različnih komunikacijskih kanalov, predvsem dohodne klice oziroma zahtevke uporabnikov, vsebino, ki predstavlja tehnične storitve in informacije ter splošne in vsebinske storitve in informacije, izvajanje storitev predvsem na prvem nivoju. Navedena razlaga sklica na Specifikacije je zapisana na tem mestu, ker je za presojo pravilnosti referenc potrebno presojati pogoj iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom v celoti, to pa pomeni po naslednjih kriterijih: 1) vsebini storitve, se pravi ali je predmet reference izvajanje storitev kontaktnega oziroma storitvenega servisa - "Service desk", ki pa se presoja po prej navedenih štirih alinejah, 2) časovnem obdobju, se pravi ali je ponudnik te storitve izvajal minimalno 2 leti v obdobju zadnjih 3 let od objave obvestila o predmetnem naročilu in 3) obsegu izvajanja storitve, se pravi ali je ponudnik izvajal te storitve v obsegu najmanj 3500 zahtevkov mesečno. Naročnik navaja, da je na podlagi navedenega presojal pravilnost referenc izbranega ponudnika in ugotovil, da je ta predložil reference družb Normacom Plus d.o.o., Mercator d.d., Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., Javni zavod Lekarna Ljubljana, Sava Turizem - TMC d.o.o., Toyota Adria d.o.o. ter Telemach d.o.o. in ugotovil, da vse izjave referenčnih naročnikov potrjujejo izpolnjevanje predmetnega pogoja. Vsi referenčni naročniki so potrdili, da je izbrani ponudnik izvajal storitve kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service desk" (kar pomeni na način, kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2). Ker gre za referenčne naročnike, ki so velika podjetja in naročnik na podlagi splošno znanih dejstev ve, da imajo le ti organizirane centre, preko katerih po različnih komunikacijskih kanalih nudijo informacije in tehnično pomoč svojim uporabnikom, naročnik izjav referenčnih naročnikov ni dodatno preverjal. Splošno znano dejstvo je, navaja naročnik, da je v podjetju Mercator d.d. organiziran kontaktni center, ki daje uporabnikom informacije o plačilnih karticah in ostali ponudbi tako po telefonu kot elektronski pošti in ki s tem izpolnjuje vse zahteve po vsebini referenc (komunikacija med uporabnikom in kontaktnim centrom preko različnih komunikacijskih kanalov, predvsem dohodni klici oziroma zahtevki uporabnikov, vsebina se nanaša na tehnične storitve in informacije ter splošne in vsebinske storitve in informacije ter izvajanje storitev predvsem na prvem nivoju). Enako velja za Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. oziroma ostale referenčne naročnike. Naročnik navaja, da bi tudi vlagatelj sam lahko pridobil nekatere natančnejše podatke o referencah izbranega ponudnika, in dodaja, da je zaradi izraženega dvoma dodatno preveril nekatere izjave referenčnih naročnikov, in sicer izjave referenčnih naročnikov Mercator d.d., Javni zavod Lekarna Ljubljana ter Sava Turizem - TMC d.o.o. Naročnik navaja, da je od vseh treh navedenih referenčnih naročnikov pridobil potrditev preverjanih podatkov in natančnejšo obrazložitev o vsebini in načinu izvajanja storitev. Iz vseh preveritev izhaja, da je izbrani ponudnik v okviru izvajanja storitev kontaktnega oziroma storitvenega centra "Service Desk" pri posameznem referenčnem naročniku obravnaval predvsem dohodne kot tudi odhodne klice in ostale zahtevke, da je storitev vsebovala svetovanje tako glede tehničnih kot vsebinskih stvari, da je izvajanje storitev potekalo tudi na več nivojih, zaradi česar je naročnik ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikov v smislu kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service desk". Prav tako njegove reference izpolnjujejo zahtevo minimalno 3500 zahtevkov mesečno, saj se ta nanaša na ponudnika in ne na posameznega referenčnega naročnika - reference morajo skupno dosegati obseg vsaj 3500 zahtevkov mesečno. Naročnik nadaljuje, da je med njim in vlagateljem sporno tudi, katere storitve so lahko predmet referenc, ki so bile zahtevane v točki 9.1.3 Navodil ponudnikom. V zvezi s tem ugotavlja, da vlagatelj napačno razlaga zahtevo pogoja iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom v delu, ki se nanaša na to, kaj pomeni zahteva naročnika "na način kot je opredeljeno v Specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2". Naročnik navaja, da je s sklicem "na način kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2" opredelil, kakšen način izvajanja storitev šteje kot zagotavljanje storitev kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service Desk", in sicer zaradi pomanjkanja definicije kontaktnega centra. S sklicem na Specifikacije naročnik ni postavil zahteve, da morajo biti v referenci izpolnjene vse navedbe in opisi, ki so zapisane v točkah 1.1.1 in 1.1.2 Specifikacij, temveč da so se izvajale na način, kot je opisan zgoraj. Specifikacije je naročnik napisal in objavil kot del razpisne dokumentacije z namenom določitve vsebine izvajanja storitev kontaktnega centra, ki se bodo izvajale v okviru tega naročila. Če bi naročnik pristal na analogijo vlagatelja, bi moral zavrniti vsako referenco za storitev izvajanja kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service Desk", v okviru katere niso bili določeni odzivni časi, prioritete, SLA in eskalacije, kot so določene v točki 1.1.1 Specifikacij. Naročnik tako v konkretnem primeru nikoli ne bi prejel nobene pravilne reference, saj je nemogoče pričakovati, da je katerikoli ponudnik pri nekem drugem naročniku izvajal do potankosti enako storitev, kot jo s tem naročilom naroča naročnik. Tako interpretiranega pogoja ne bi izpolnjeval niti vlagatelj, ki je sedanji ponudnik predmetne storitve, saj naročnik za izvajanje storitev tega naročila ni uporabil istih specifikacij. Da navedbe vlagatelja ne vzdržijo presoje, potrjuje tudi način zapisa predmetnega pogoja, navaja naročnik, in dodaja, da če bi zahteval izpolnjevanje pogoja tako, kot to razlaga vlagatelj, bi to eksplicitno zapisal v samem pogoju v Navodilih ponudnikom, kot je to naredil na primer za točno zahtevana parametra, kot sta število mesečnih zahtevkov ter časovno obdobje. Naročnik se sklicuje tudi na pojasnila, ki so bila posredovana na portalu javnih naročil, in sicer v zvezi z odgovori št. 5, 21 in 22, iz katerih naj bi bilo razvidno, da so lahko ponudniki predložili reference, ki niso iz javne uprave, saj je naročnik odgovoril, da so lahko iz zasebnega sektorja ali interne, lastne reference. Storitev se namreč izvaja na enak način, ne glede na to ali gre za lastne storitve, storitve za naročnike iz zasebnega sektorja ali za storitve iz javne uprave. Naročnik zato tega pogoja tudi ni omejil na vrsto referenčnih naročnikov, temveč na način izvajanja storitve. Naročnik je v odgovoru št. 5 tako pojasnil, da so lahko reference tudi iz zasebnega sektorja, če so izpolnjene zahteve iz pogoja iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom - če gre torej za zagotavljanje storitev kontaktnega oziroma storitvenega servisa - "Service Desk", da je ponudnik zagotavljal to storitev minimalno 2 leti v obdobju zadnjih 3 let od objave obvestila o predmetnem naročilu ter da je storitev zagotavljal v obsegu minimalno 3500 zahtevkov mesečno. Bistveno je, kaj je ponudnik že delal (kot vrsta storitve), ne pa za koga je to delal, navaja naročnik, in nadaljuje, da enako velja za navedbe, da bi moral 3. nivo referenčne storitve predstavljati mrežo kontaktnih oseb pri ministrstvih in zunanjih izvajalcih, s katerimi ima referenčni naročnik sklenjene pogodbe za izvajanje. S sklicem na Specifikacije je naročnik opredelil koncept delovanja kontaktnega centra in ne konkretnih uporabnikov, področja delovanja, mrež in podobno. Koncept izvajanja storitve vsebuje tudi delovanje na več nivojih, vendar ne pri točno določenih uporabnikih. Prav tako ne drži, da mora vsaka referenca izražati izvajanje storitve na treh nivojih, saj kot je zapisano v Specifikacijah, velja ravno obratno - izvajanje storitev predvsem na prvem nivoju. Storitev, ki je predmet tega naročila, se bo namreč večinoma izvajala na prvem nivoju (ocena okoli 70%) in delno tudi na drugem nivoju, ki se izvaja z naročnikom, tretji nivo pa se bo izvajal le v posebnih primerih. Izvajanje storitev na prvem nivoju je bistvo izvajanja storitev kontaktnega centra. Izpolnjevanje predmetnega koncepta delovanja kontaktnega oziroma storitvenega centra - "Service Desk" pa izhaja tudi iz predloženih referenc izbranega ponudnika in dodatnih preveritev in obrazložitev referenčnih naročnikov. Naročnik še navaja, da je vlagatelj izpostavil le določene parametre iz točk 1.1.1 in 1.1.2 Specifikacij, ne pa tudi ostalih, kar kaže na njegovo nekonsistentnost in poudarjanje samo tistih parametrov, ki jih predvidoma izpolnjuje vlagatelj.

- V zvezi z zahtevo za dodatno obrazložitev naročnik navaja, da je ni zavrgel zato, ker ne bi bila predložena s strani vseh skupnih ponudnikov, temveč zato, ker je bila nepopolna in ker niso bili izpolnjeni pogoji za njeno vložitev. Naročnik navaja, da odločitev o oddaji naročila vsebuje razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika (popolnost ponudbe in najnižja cena), prav tako vsebuje razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (višja cena). Vlagatelj je v zahtevo za dodatno obrazložitev zapisal, da mu je odločitev nejasna v več točkah razpisne dokumentacije in pri tem izpostavil točko 9.1.3 o tehničnih pogojih, nadalje navedel vsebino predmetnega pogoja ter dodal, da je v tej točki jasno in nedvoumno zapisana zahteva o referencah iz javne uprave, kar pomeni, da reference, pridobljene na druge načine, ne pridejo v poštev. Iz zapisanega po mnenju naročnika ne izhaja, kakšno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vlagatelj želi od naročnika - razlaga pogoja iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom pa ne more biti predmet dodatne obrazložitve odločitve. Naročnik bi na tako zastavljeno zahtevo za dodatno obrazložitev lahko samo zapisal, da je razlaga o zahtevi reference iz javne uprave napačna, kar pa je že navedel na portalu javnih naročil v času pred rokom za predložitev ponudb in bi vlagatelj s tem moral biti seznanjen. Naročnik bi vlagatelju lahko še zapisal, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje za ugotavljanje sposobnosti, kar pa je prav tako že zapisal v odločitvi o oddaji naročila. Naročnik je tako ugotovil, da je bila zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pravočasna, niso pa bili izpolnjeni pogoji za njeno vložitev, saj je naročnik vse prednosti izbrane ponudbe in razloge za zavrnitev ostalih dveh ponudnikov že navedel v odločitvi o oddaji naročila. Prav tako zahteva za dodatno obrazložitev ni bila popolna, saj ni vsebovala jasne navedbe, o čem naj bi se glasila dodatna obrazložitev.

- V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika GROM d.o.o., naročnik navaja, da se o njegovi ponudbi glede na drugi odstavek 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2) ni izrekel, temveč se je izrekel samo o izbranem ponudniku, ki je glede na merilo postavljeno v razpisni dokumentaciji predmetnega naročila najugodnejši.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 29.11.2010), je naročnik z dopisom z dne 1.12.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 8.12.2010 posredoval pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na naročnikove navedbe in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe. Ob tem vlagatelj navaja tudi nove kršitve, za katere zatrjuje, da jih pred tem ni mogel navajati iz objektivnih razlogov, saj brez svoje krivde ni razpolagal z dokumentacijo, na katero bi lahko oprl svoje navedbe. Vlagatelj tako navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. in 2. alineje točke 9.1.2 razpisne dokumentacije, saj nima poravnanih obveznosti do svojih podizvajalcev iz predhodnih postopkov javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom, v kateri je naročnik določil:

"Ponudnik je zagotavljal storitve kontaktnega oziroma storitvenega centra -"Service desk" (kar pomeni na način, kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2), minimalno 2 leti v obdobju zadnjih 3 let od objave obvestila o predmetnem naročilu v obsegu minimalno 3500 zahtevkov mesečno. Ponudnik je lahko storitev izvajal za enega ali več naročnikov.
Dokazilo: pisna izjava referenčnega(-nih) naročnika(-ov)."

Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili. Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

Po mnenju vlagatelja reference izbranega ponudnika ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije v več točkah. Najprej naj bi bile reference neustrezne zato, ker je naročnik zahteval reference s področja "Service desk", kar naj bi po mnenju vlagatelja pomenilo, da se uporabnikom v zvezi s storitvami naročnika nudi pomoč in dodatna pojasnila, center pa mora biti organiziran tako, da se sprejemajo telefonski klici uporabnikov in na njihove zahtevke odgovarjajo strokovno usposobljene osebe s posebnimi znanji. Izbrani ponudnik naj bi, kot zatrjuje vlagatelj, izkazoval reference le s področja "Call Center", kar naj bi pomenilo, da so se pri referenčnih poslih izvajali le izhodni klici k naključnim osebam, od katerih so se pridobivali le omejeni podatki in se jih je le seznanjalo z novimi informacijami, kar ne predstavlja storitev podpore uporabnikov.

V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v revizijskem postopku pridobil dodatna pojasnila oz. podatke nekaterih referenčnih naročnikov v zvezi s storitvami, ki jih v svoji ponudbi kot referenčne navaja izbrani ponudnik (pridobitev takšnih pojasnil je v zahtevku za revizijo predlagal tudi vlagatelj).

Iz pojasnila o vsebini in načinu izvajanja storitev (izvajanje storitve kontaktnega oziroma storitvenega centra), ki jih opravlja izbrani ponudnik za referenčnega naročnika Mercator d.d., Ljubljana (dokument z dne 12.11.2010), je razvidno, da je referenčni naročnik začel sodelovanje z izbranim ponudnikom na področju storitev kontaktnega centra v letu 2008. Storitve, ki jih za referenčnega naročnika opravlja izbrani ponudnik, so sprejemanje klicev in posredovanje splošnih in drugih informacij za vse imetnike kartice Mercator Pika, kupce, potencialne kupce, uporabnike različnih storitev, prodajna mesta, partnerje v sistemu Pika itd. Informacije, ki jih nudi izbrani ponudnik preko kontaktnega centra, obsegajo splošne informacije (obratovalni čas prodajaln, kontaktne osebe za posamezna področja, postopek za izdajo kartic, splošne informacije o spletni trgovini itd.), podporo imetnikom Mercatorjevih kartic o stanju, dolgu itd., sprejemanje reklamacij in pritožb ter njihovo reševanje, podporo marketing in prodajnim akcijam, informativno podporo za skupne akcije s partnerji v sistemu Pika itd. V primeru, kadar izbrani ponudnik nima dovolj informacij za reševanje, komunicira z 2. ali 3. nivojem uporabnikov (operaterji kontaktnega centra Mercator, zaledne strokovne pisarne, prodajna mesta oz. poslovalnice, partnerji v sistemu Pika), in sicer z distribucijo nalog v okviru aplikacijskega sistema ustreznemu oddelku na podlagi povpraševanja klicateljev - v primerih, ko je treba informacije preveriti, s posredovanjem elektronskih sporočil, s povezavo klica in preverjanjem informacij ter s prevezavo in predajo klica. Poleg izvajanja podpore dohodnih klicev izbrani ponudnik nudi podporo tudi pri odhodnih aktivnostih, in sicer pri izvajanju povratnih klicev klicateljem, izvajanje povratnih klicev v primeru neodgovorjenih klicev, pozdravni klici ob aktivaciji, opravljanje odhodnih klicev za potrebe marketinških dejavnosti. Referenčni naročnik je v nadaljevanju pojasnila posredoval še statistične podatke o skupnem številu vseh dohodnih in izhodnih klicev, ki jih je opravil izbrani ponudnik v obdobju od maja do oktobra 2010, iz katerih je razvidno, da že število dohodnih klicev presega mejno vrednost, ki jo je naročnik določil v točki 9.1.3 Navodil ponudnikom.

Iz pojasnila o vsebini in načinu izvajanja storitev kontaktnega oziroma storitvenega centra, ki jih opravlja izbrani ponudnik za referenčnega naročnika Sava Turizem - TMC, d.o.o., Kranj (dokument z dne 12.11.2010), je razvidno da izbrani ponudnik za referenčnega naročnika opravlja storitev centralnega kontaktnega centra za goste (Center za pomoč uporabnikom), ki gostom zagotavlja pomoč pri iskanju splošnih informacij in predstavlja enotno informacijsko - rezervacijsko točko dohodnih in izhodnih komunikacij SHR. Kontaktni center, ki ga izvaja izbrani ponudnik, prevzema dohodne klice (informacije o storitvah, paketih in cenah, informacije o najugodnejši ponudbi, informacije o izven penzionski ponudbi, informacije o dodatni ponudbi na destinaciji, izdaja ponudb individualnim gostom, svetovanje članom programa zvestobe) in odhodne klice (preverjanje pravilnosti podatkov o gostih, podpora promocijam in prodajnim akcijam, tržne raziskave, preverjanje zadovoljstva, izvajanje prodajnih klicev za last minute ponudbe, klicne akcije za opominjanje neplačnikov, klicne akcije za prodajo konferenčnih zmogljivosti.

Iz pojasnila o vsebini in načinu izvajanja storitev kontaktnega centra, ki jih opravlja izbrani ponudnik za referenčnega naročnika Javni zavod Lekarna Ljubljana (dokument z dne 12.11.2010), je razvidno, da izbrani ponudnik za referenčnega naročnika izvaja storitve centralne kontaktne točke za posredovanje informacij iz lekarn. Vsi klici, namenjeni lekarnam, se distribuirajo preko te točke, prvo nivojsko podporo klicočim pa v celoti nudi izbrani ponudnik, ki prevzema vse klice in večino povpraševanj oz. zahtevkov reši na prvem nivoju, preostale zahtevke pa po določenih protokolih preusmeri na različne strokovne službe. Klici, ki jih prevzame usposobljeni agent v kontaktnem centru izbranega ponudnika, so obdelani kot splošne informacije o telefonskih številkah, kontaktih in naslovih lekarn ter dežurnih lekarnah, informacije o kartici in katalogu zvestobe, informacije o spletni lekarni, meritve in svetovanja v lekarnah, informacije o aktivnostih v lekarnah, informacije o zalogi ali ceni zdravil, reklamacije in strokovna vprašanja, pri čemer lahko na strokovna vprašanja glede zdravil ali bolezenskih znakov odgovarja le strokovno usposobljena oseba oz. institucija, ki ji agent posreduje klic.

Iz zgornjih pojasnil je razvidno, da pri referenčnih poslih, ki se nanašajo na referenčne naročnike Mercator d.d., Ljubljana, Sava Turizem - TMC, d.o.o., Kranj in Javni zavod Lekarna Ljubljana, ni mogoče govoriti le o storitvah, ki jih vlagatelj imenuje "Call Center" - torej le o izvajanju izhodnih klicev k naključnim osebam v smislu prodajnih akcij. Nasprotno, iz vseh treh potrdil referenčnih naročnikov je razvidno, da so se izvajale storitve "Service/Help Desk", kot jih opredeljuje sam vlagatelj, saj izbrani ponudnik v okviru navedenih poslov (poleg izvajanja izhodnih klicev) prevzema dohodne klice, pri katerih gre za zagotavljanje pomoči strankam v smislu dajanja informacij, podporo strankam glede produktov oz. storitev referenčnih naročnikov, sprejemanje reklamacij in njihovo reševanje, reševanje strokovnih vprašanj itd., in sicer tako na ravni strokovno usposobljenih agentov, ki prevzemajo klice, kot tudi na ravni preusmerjanja klicev k podpornim in strokovnim službam referenčnih naročnikov ter drugim strokovnim institucijam. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam v delu, kjer navaja, da so se pri referenčnih poslih izbranega ponudnika izvajali le izhodni klici k naključnim osebam, kar naj ne bi predstavljalo storitev podpore uporabnikov.

Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporne navaja vse reference, ki jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, in sicer tako lastno referenco kot tudi reference referenčnih naročnikov Mercator, d.d., Ljubljana, Hypo Alpe Adria Bank, d.d., Ljubljana, Javni zavod Lekarna Ljubljana, Sava Turizem - TMC, d.o.o., Kranj, Toyota Adria, d.o.o., Ljubljana in Telemach, d.o.o., Ljubljana. Ker naročnik v revizijskem postopku na predlog vlagatelja ni pridobil potrdil od vseh referenčnih naročnikov, temveč le od treh (Mercator, d.d., Ljubljana, Javni zavod Lekarna Ljubljana in Sava Turizem - TMC, d.o.o., Kranj), Državna revizijska komisija ni ugotavljala utemeljenosti revizijskih navedb glede ostalih referenc z vidika zagotavljanja storitev podpore uporabnikov. Ne glede na to gre ugotoviti, da naročnik v točki 9.1.3 Navodil ponudnikom ni zahteval določenega števila referenc, temveč je postavil druge (kumulativne) zahteve (minimalno 2 leti v obdobju zadnjih 3 let od objave obvestila o predmetnem naročilu v obsegu minimalno 3500 zahtevkov mesečno). Ker je naročnik tudi izrecno določil, da lahko ponudnik referenčno storitev izvaja za enega ali več naročnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da reference izbranega ponudnika, v zvezi s katerimi je naročnik pridobil dodatna pojasnila referenčnih naročnikov, zadostujejo za izpolnjevanje pogoja iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom, saj vlagateljeve navedbe, da naj bi šlo v teh primerih le za izvajanje izhodnih klicev in ne za storitve v okviru "Service/Help Desk", niso utemeljene.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da reference izbranega ponudnika ne ustrezajo zahtevam iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom tudi zato, ker naj ne bi izpolnjevale določenih specifikacij iz točke 1.1.1 in 1.1.2 razpisne dokumentacije. Reference izbranega ponudnika naj tako po mnenju vlagatelja ne bi sodile na področje delovanja in storitev javne uprave, njihovi uporabniki naj ne bi bile osebe, kot to zahteva naročnik (prebivalec RS, uslužbenec državnega organa in uslužbenec upravne enote), in 3. nivoja naj ne bi predstavljala mreža kontaktnih oseb pri ministrstvih in zunanjih izvajalcev. V zvezi s temi navedbami je treba najprej odgovoriti na vprašanje, kako je treba razlagati pogoj iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom, saj glede tega med vlagateljem in naročnikom obstaja nesoglasje.

Kot je bilo že zapisano, je naročnik v točki 9.1.3 Navodil ponudnikom določil, da mora ponudnik izkazati, da je zagotavljal storitve kontaktnega oziroma storitvenega centra, in sicer "na način, kot je opredeljeno v specifikacijah v točki 1.1.1 in 1.1.2". Po mnenju Državne revizijske komisije besedila točke 9.1.3 Navodil ponudnikom ni mogoče razlagati na način, da morajo biti pri referenčnih storitvah vsebovane vse funkcionalnosti, kot so opredeljene v točkah 1.1.1 in 1.1.2 razpisne dokumentacije. V poglavju specifikacij je namreč naročnik v točkah 1.1.1 in 1.1.2 opredelil pojme, uporabljene v dokumentu, ter opisal koncept delovanja storitve kontaktnega centra. Poglavje specifikacij se nanaša na natančno opredelitev izvajanja predmetne storitve, ki je v celoti prilagojena naročniku in njegovim specifičnim potrebam. Že po naravi stvari referenčne storitve (storitve, ki jih je ponudnik že izvedel oz. jih že izvaja) praviloma ne morejo biti identične s storitvami, ki jih naročnik šele naroča za svoje specifične potrebe, saj bi bila takšna zahteva bodisi nemogoča (če naročnik identičnih storitev še nikoli ni naročal) bodisi diskriminatorna (če identične storitve izvaja le dosedanji pogodbeni izvajalec pri naročniku). Zato je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je s sklicevanjem na točki 1.1.1 in 1.1.2 tehničnih specifikacij opredelil, kakšen način izvajanja storitev šteje kot zagotavljanje storitev kontaktnega oziroma storitvenega centra, ni pa postavil zahteve, da morajo biti v referenci izpolnjene vse navedbe in opisi, ki so zapisane v točkah 1.1.1 in 1.1.2 tehničnih specifikacij.

Vlagateljevim navedbam, da bi se morale predložene reference nanašati na področje delovanja in storitev javne uprave, da bi morali biti njihovi uporabniki točno določene osebe in da bi morala 3. nivo predstavljati mreža kontaktnih oseb pri ministrstvih in zunanjih izvajalcev, pa ni mogoče slediti tudi ob upoštevanju pojasnil, ki jih je naročnik posredoval ponudnikom na portalu javnih naročil. Naročnik je namreč na vprašanje, ali so reference lahko iz zasebnega sektorja, odgovoril pritrdilno (odgovor št. 5). Prav tako je odgovoril pritrdilno na vprašanje, ali so lahko predložene lastne reference, ki se nanašajo na interno izvajanje storitev kontaktnega centra (odgovora št. 21 in 22). Iz navedenega odgovora je razvidno, da je naročnik dopustil tudi predložitev referenc izven področja javne uprave, ki se po naravi stvari ne morejo nanašati na storitve javne uprave in ki že zaradi tega ne morejo izpolnjevati vseh funkcionalnosti iz točk 1.1.1 in 1.1.2 tehničnih specifikacij, tudi tistih, ki jih posebej izpostavlja vlagatelj v zahtevku za revizijo. To pomeni, da je pri presoji ustreznosti referenc treba upoštevati sorodnost oz. podobnost storitev, ne pa njihove identične. Zato je tudi v tem delu mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je bistveno, kaj je ponudnik delal v smislu vrste storitve, ne pa za koga je to delal.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoja iz točke 9.1.3 Navodil ponudnikom ni mogoče razlagati na način, da morajo biti referenčne storitve identične s specifikacijami iz točk 1.1.1 in 1.1.2, zato vlagateljeve navedbe v tem delu niso utemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik kršil dolžnost podati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ureja tretji odstavek 79. člena ZJN-2. Ta določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže.

Kot je razvidno iz dokumenta "Odgovor na zahtevek za obrazloženo obvestilo odločitve o oddaji naročila v postopku oddaje javnega naročila z oznako ODKONC-23/2010" z dne 25.10.2010 je naročnik zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel, in sicer z obrazložitvijo, da ne vsebuje jasne navedbe, o čem naj bi se podala dodatna obrazložitev, prav tako pa naj bi odločitev o oddaji naročila vsebovala vse razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter s tem tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran.

Citirani tretji odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da morajo biti za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila izpolnjeni določeni pogoji. Prvi pogoj je, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti njegove ponudbe v razmerju do ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev. Drugi pogoj je, da mora ponudnik, ki zahteva dodatno obrazložitev, jasno navesti, o čem naj naročnik poda obrazložitev. Ob tem je treba poudariti, da je mogoče z zahtevo za dodatno obrazložitev primarno zahtevati pojasnila v zvezi s tisto vsebino, ki manjka v obvestilu o oddaji naročila in ki je tudi razlog za izdajo dodatne obrazložitve - torej v zvezi z razlogi za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika oz. prednostmi ponudbe izbranega ponudnika. Ni pa mogoče v zahtevi za dodatno obrazložitev pričakovati pojasnil v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije, saj morajo biti nejasnosti v zvezi z njo razčiščene še pred potekom roka za predložitev ponudb v okviru vprašanj ponudnikov in pojasnil naročnika. Tretji pogoj je pravočasnost zahteve za izdajo dodatne obrazložitve.

Naročnik je v izreku dokumenta "Odločitev o oddaji naročila" z dne 6.10.2010 navedel, da je kot najugodnejšo izbral skupno ponudbo izbranega ponudnika, v obrazložitvi odločitve pa je naštel vse ponudnike, ki so pravočasno predložili ponudbe, navedel njihove ponudbene cene ter jih glede na dejstvo, da je bilo v predmetnem postopku edino merilo najnižja cena, razvrstil od najugodnejšega do najmanj ugodnega. V nadaljevanju obrazložitve je naročnik še navedel, da je preveril izpolnjevanje pogojev najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da je njegova ponudba formalno popolna, pravilna, primerna, sprejemljiva in posledično popolna v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Na podlagi navedenega je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je odločitev o oddaji naročila vsebovala razloge za izbiro najugodnejšega ponudnika, in sicer popolnost ponudbe in najnižja cena, ter razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe - višja ponudbena cena, iz česar je izhajalo tudi dejstvo, v čem je prednost ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljevo ponudbo. Prav tako je mogoče slediti naročniku v delu, kjer navaja, da vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev ni vsebovala jasne navedbe, o čem naj bi se glasila dodatna obrazložitev. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 21.10.2010 naročnika zaprosil za izdajo obrazloženega obvestila in pri tem navedel, da mu je odločitev nejasna v več točkah razpisne dokumentacije, med drugim tudi v točki 9.1.3 o tehničnih pogojih, kjer je jasno in nedvoumno zapisana zahteva o referencah iz javne uprave, kar pomeni, da reference, pridobljene na druge načine, ne pridejo v poštev. Po mnenju Državne revizijske komisije se navedena utemeljitev zahteve za dodatno obrazložitev ne nanaša na prednosti ponudbe izbranega ponudnika oz. razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, temveč na razlago vsebine razpisne dokumentacije, kar pa ne more biti predmet dodatne obrazložitve, saj, kot je bilo že zapisano, morajo biti nejasnosti v zvezi z razpisno dokumentacijo razčiščene še pred potekom roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ko je zahtevo vlagatelja za izdajo dodatne obrazložitve zavrgel. Ob tem je treba ugotoviti, da zavrženje vlagateljeve zahteve ni vplivalo na uveljavljanje pravnega varstva, saj je bil vlagatelju omogočen vpogled v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, prav tako pa je ne glede na zavrženje zahteve za izdajo dodatne obrazložitve tudi pravočasno vložil zahtevek za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe ponudnika GROM informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljana. Že vlagatelj sam v zahtevku navaja, da te očitke uveljavlja zgolj zaradi previdnosti, saj se je naročnik opredeljeval le do popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, medtem ko popolnosti ponudb ostalih ponudnikov ni preverjal.

Kot ugotavlja že sam vlagatelj in kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik pravočasno prejete ponudbe razvrstil glede na merila, zatem pa je preveril le popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki je bil glede na merila najugodnejši, medtem ko popolnosti ostalih ponudb ni preverjal. Takšno ravnanje naročnika temelji na drugem odstavku 41. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik v odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naročila male vrednosti odda javno naročilo potem, ko razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Ker naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, kot mu to omogoča citirani drugi odstavek 41. člena ZJN-2, ni ugotavljal popolnosti ponudb tistih ponudnikov, ki so se glede na merila uvrstili za najugodnejšo ponudbo, tudi ni mogoče ugotavljati kršitev v zvezi z vrednotenjem ponudbe ponudnika GROM informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljana, saj naročnik sploh (še) ni opravil presoje, ali je ta ponudnik predložil ustrezne reference in ali je njegova ponudba podpisana s strani pooblaščene osebe. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v ponudbi ponudnika GROM informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljana, ni vsebinsko obravnavala. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da tudi sicer, ob upoštevanju ugotovljene neutemeljenosti navedb v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudnika GROM informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljana, ne bi več imela nikakršnega vpliva na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z dopisom z dne 8.12.2010 Državni revizijski komisiji posredoval pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na naročnikove argumente in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe, poleg tega pa navaja tudi novo kršitev, ki je v zahtevku za revizijo ni navedel. Vlagatelj tako zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti tudi zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 1. in 2. alineje točke 9.1.2 razpisne dokumentacije, ki se je nanašala na plačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija opozarja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-127/2008, 018-147/2008, 018-009/2009 itd.) opozorila, da mora vlagatelj v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN vse kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti že v zahtevku za revizijo. Podlago za odločitev naročnika o zahtevku za revizijo predstavljajo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, kot ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc; če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Ob nasprotni razlagi bi bila določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem nepotrebna.

Dopolnjevanje zahtevka za revizijo sicer ureja peti odstavek 12. člena ZRPJN, vendar se ta, kot izhaja iz njegove gramatikalne dikcije, nanaša le na podatke (torej na formalne sestavine zahtevka za revizijo iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa tudi na samo vsebino in podlago pravovarstvenega zahtevka, torej na kršitve, dejstva in dokaze. Glede slednjih tako velja, da jih mora vlagatelj navesti že v zahtevku za revizijo, saj mora biti naročnik z njimi seznanjen, ko v skladu s 16. členom ZRPJN odloča o zahtevku za revizijo. Ni sicer mogoče izključiti situacije, ko bi bilo dopustno, da vlagatelj navede kršitve oz. dejstva in dokaze šele kasneje (zlasti v primeru kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo iz šestega odstavka 22. člena ZJN-2). Pri tem je treba upoštevati 286. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Prvi in četrti odstavek 286. člena ZPP določata, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Glede na dejstvo, da v revizijskem postopku v skladu z ZRPJN ni prvega naroka za glavno obravnavo, je treba upoštevati četrti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj kršitve, dejstva in dokaze navesti že v zahtevku za revizijo. To pomeni, da kasnejše dopolnjevanje zahtevka za revizijo z novimi dejstvi in dokazi ni dopustno, razen v primeru, če gre za kršitve, ki so nastale šele po vložitvi zahtevka za revizijo, ali pa za kršitve, dejstva in dokaze, ki so sicer obstajali že ob vložitvi zahtevka za revizijo, vendar vlagatelj z njimi objektivno oz. brez svoje krivde ni mogel biti seznanjen.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je vlagatelj po prejemu odločitve o oddaji naročila zahteval vpogled v dokumentacijo, in sicer v ponudbo izbranega ponudnika ter ponudnika GROM informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljana (vloga z dne 18.10.2010) ter v vse nadaljnje postopke, zahtevke, pojasnila in datumske roke, ki se nanašajo na navedena ponudnika (vloga z dne 21.10.2010). Iz dokumentacije je nadalje razvidno, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo, in sicer celo dvakrat, prvič dne 21.10.2010, drugič pa dne 26.10.2010. Iz priloženih uradnih zaznamkov je razvidno, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v celotni ponudbi obeh navedenih ponudnikov in dokumentacijo o komunikaciji med ponudnikoma in naročnikom, vlagatelj pa na postopek vpogleda ni imel nobenih pripomb. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju pravica iz šestega odstavka 22. člena ZJN-2 ni bila kršena in da je lahko vpogledal v celotno ponudbo izbranega ponudnika, torej tudi v dokumentacijo, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja iz 1. in 2. alineje točke 9.1.2 razpisne dokumentacije. To pomeni, da je imel vlagatelj vse možnosti, da bi dokazila izbranega ponudnika pravočasno, v fazi priprave zahtevka za revizijo, preveril in v zvezi z njimi navedel morebitne nepravilnosti, če je menil, da je do njih prišlo. Potrebno je namreč poudariti, da mora vlagatelj še pred vložitvijo zahtevka za revizijo pridobiti dovolj informacij, ki mu omogočajo kakovostno uveljavljanje zahtevka, pri čemer ne more izhajati iz predpostavke, da bo šele med revizijskim postopkom zbral tiste informacije, ki bi jih moral imeti že pred začetkom postopka, ko se odloča, ali bo uveljavljal pravno varstvo.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev, ki jih vlagatelj navaja v pripravljalni vlogi z dne 8.12.2010 in ki jih v revizijskem zahtevku z dne 28.10.2010 ni navajal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi postopka revizije. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.1.2011


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Normacom PLUS, d.o.o., Jurčkova 229, 1000 Ljubljana
- CDE nove tehnologije, d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana