018-344/2010 Občina Kočevje

Številka: 018-344/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije postopka za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica po sistemu javno zasebnega partnerstva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika GARNOL d.o.o., Laze 18 a, Kranj in GRATEL d.o.o., Laze 18 a, Kranj, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje javnega partnerja in nosilca projekta OBČINA KOČEVJE, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik) dne 13.01.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.08.2010 sprejel Sklep o začetku postopka za projekt gradnje, upravljanje in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica.
Naročnik je dne 06.08.2010 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN 7243/2010 objavil javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica po sistemu javno-zasebnega partnerstva.

Naročnik je dne 20.09.2010 sprejel Sklep o priznanju sposobnosti in dne 22.09.2010 Dopolnilni sklep o priznanju sposobnosti, s katerima je vseh pet sodelujočih kandidatov obvestil, da je sposobnost priznal trem kandidatom, in sicer družbam PIRNAT d.o.o., Malo Trebeljevo 33, Ljubljana, GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana in TRITEL d.o.o., Nadgoriška cesta 37, Ljubljana - Črnuče.

Naročnik je dne 22.09.2010 s kandidati, ki jim je priznal sposobnost, izvedel 1. krog konkurenčnega dialoga ter jih nato dne 27.09.2010 pozval k oddaji končnih ponudb. Naročnik je dne 07.10.2010 sprejel Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da je razpisan projekt oddal v izvedbo družbi GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana.

Vlagatelj je dne 21.09.2010 zahteval izdajo dodatne obrazložitve sklepa o priznanju sposobnosti in vpogled v vse tri prijave ponudnikov, ki jim je bila priznana sposobnost. Naročnik je dodatno obrazložitev izdal dne 24.09.2010 (vlagatelj je naveden dokument prejel dne 28.09.2010). Vpogled je bil opravljen dne 30.09.2010, o čemer je sestavljen zapisnik.

Zoper naročnikovo odločitev o priznanju sposobnosti je vlagatelj dne 05.10.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da mu naročnik ni priznal sposobnosti iz razloga, ker njegova prijava ne vključuje vseh naselij po občinah temveč samo nekatere. Vlagatelj poudarja, da je v celoti izpolnil vse zahteve iz razpisa, poleg tega pa je naročnik v dodatni obrazložitvi tudi priznal, da je tekom vrednotenja prijav spremenil naravo meril. Vlagatelj poudarja, da je bistveno za presojo o tem, ali je njegova ponudba popolna, prav opis merila Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis, glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja.
Vlagatelj ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da se v primeru, če se besedilo iz Razpisne dokumentacije za 1. fazo št. 381-0003, z dne 06.08.2010 (v nadaljevanju: Razpisna dokumentacija) razlikuje od besedila iz Načrta razvoja širokopasovnega omrežja (v nadaljevanju: Načrt) upošteva besedilo Razpisne dokumentacije. Ob navedenem, poudarja vlagatelj, se upošteva besedilo Razpisne dokumentacije, ki določa, da je cilj razpisanega projekta v omogočanju ponudbe vseh vrst storitev elektronskih komunikacij (in ne le izgradnja širokopasovnega omrežja) oziroma bi moral naročnik ločiti gradnjo širokopasovnega omrežja od možnosti do dostopa do širokopasovne povezave vseh naselij.
Vlagatelj priznava, da ponujen načrt ne vsebuje 100 % pokritosti. Ker pa prihaja v tem delu do razlike med Načrtom in Razpisno dokumentacijo, poudarja vlagatelj, mu iz tega razloga naročnik ne bi smel podeliti (vseh) točk po merilu Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis, glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja, kar pa ni razlog za nepriznanje sposobnosti. Pri presoji primernosti prispelih prijav, poudarja vlagatelj, bi moral javni partner ločiti gradnjo celotnega širokopasovnega omrežja, ki je predvidena s projektom, od možnosti dostopa do širokopasovne povezave vseh naselij. Kot poudarja vlagatelj, se gradnja širokopasovnega omrežja razlikuje od dolžnosti kandidata, ki mora zagotoviti širokopasovno povezavo vseh naselij na območju javnih partnerjev v skladu z Načrtom, kar pomeni, da se ob upoštevanju navedenega merila točkuje tisto, kar predstavlja manj kot 100 % pokritost gospodinjstev. Sicer pa je v naseljih, ki niso vključena, po podatkih naročnika le 51 gospodinjstev brez možnosti širokopasovnega dostopa, kar znaša 0,0023 % vseh gospodinjstev. Vlagatelj še poudarja, da iz razpisne dokumentacije tudi izhaja, da gospodarski subjekti niso brez možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja in da je prav tako brezpredmetno sklicevanje naročnika na projekt, ki bi moral vsebovati možnost širokopasovne povezave vseh gospodinjstev, saj naročnik naslovov gospodinjstev zaradi varstva osebnih podatkov ni želel posredovati. Vlagatelj zatrjuje, da je potrebno ločiti pogoje od meril in določila Načrta od določil Razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da sama izgradnja javnega dela omrežja, ki je za naročnika sporna, še ne pomeni, da belih lis ne bo pokril na drug način (brezžično), kar je naročnik tudi dopustil. Poleg tega, še zatrjuje vlagatelj, je predvidel tudi uporabo obstoječih vodov, kar izrecno dopušča tudi razpisna dokumentacija. Vlagatelj poudarja, da so morali kandidati ponuditi 95 % pokritost (kot pogoj), večja pokritost pa naj bi se točkovala v okviru merila Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis, glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da iz njegove prijave ni mogoče ugotoviti koliko gospodinjstev namerava priključiti na omrežje in katera bodo priključena preko optičnega omrežja ter katera preko WiFi. Vlagatelj navaja, da takšni naročnikovi ugotovitvi ni mogoče slediti, saj v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da morajo kandidati v tehnični dokumentaciji navesti naselja. Kot ugotavlja vlagatelj, ponujen situacijski načrt prikazuje situacijo - pregled celotnega projekta in ga zaradi velikosti ni možno prikazati drugače. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval samo prikaz poteka trase (brez ostalih zahtev), prav tako pa naročnik tudi nikjer ni jasno zapisal, ali zahteva idejni projekt, projekt gradbenih del ali projekt za izvedbo, zato je vlagatelj pripravil idejni projekt, za katerega velja, da se v nadaljnjih fazah lahko spremeni. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da bi moral predložiti še situacijske načrte, iz katerih naj bi izhajalo, katera območja zajema WiFi signal. Poleg tega pa je naročnik sam navedel, da v večini naselij že obstaja širokopasovni dostop, Zakon o elektronskih komunikacijah pa določa, da je Telekom dolžan ponuditi že izgrajeno omrežje.
Vlagatelj še navaja, da v skladu z Razpisno dokumentacijo tudi ni potrebno izgraditi omrežja za vse uporabnike, temveč je predvidena izgradnja zgolj na belih lisah. Kot ugotavlja vlagatelj, je na 181. strani Načrta zapisano, da je v prvi fazi glavni cilj izgradnje tista infrastruktura, ki omogoča širokopasovni dostop vsem prebivalcem občin (vsaj 95 % gospodinjstev), prav tako pa je navedeno, da se bo za povezave uporabnikov, ki jim ni mogoče zagotoviti povezav z vozlišči in povezavami, pokrivanje zagotovilo s prihajajočo WiMax infrastrukturo ali z individualnimi rešitvami.
Vlagatelj še poudarja, da bi ga moral naročnik pozvati naj predloži izjavo banke, da mu bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Iz navedenega razloga, zatrjuje vlagatelj, je njegova prijava zgolj formalno nepopolna.
Vlagatelj še zatrjuje, da iz predloženih referenc izhaja, da so njihove vrednosti podane v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj navaja, da ga je naročnik neenakopravno obravnaval. Kot poudarja vlagatelj, je pri vpogledu v prijavo kandidata Pirnat d.o.o., Ljubljana ugotovil, da je navedeni kandidat predložil pogojno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Iz navedenega dokumenta, zatrjuje vlagatelj, namreč izhaja, da se za presojo pravic in obveznosti banke uporabljajo predpisi, ki so veljavni v kraju sedeža banke.
Vlagatelj na koncu še navaja, da so kandidati šele na vpogledu prikrili posamezne dele prijav. Vlagatelj se z navedenim ravnanjem kandidatov ne strinja in navaja, da morajo biti podatki, ki se prikrivajo po subjektivnem kriteriju, kot poslovna skrivnost označeni že pred vpogledom v prijave. Vlagatelj še poudarja, da upoštevaje prakso Državne revizijske komisije, podpisani obrazci v prijavah in reference, ki so bile pridobljene v javnem sektorju tudi sicer ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Že iz navedenega razloga, poudarja vlagatelj, je potrebno sporno odločitev razveljaviti, saj ni mogel učinkovito zaščititi svojih pravic in pravnih koristi in je bil onemogočen pri svoji pravici z ustavo zagotovljeno pravico do pravnega varstva. Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev o priznanju sposobnosti razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 25.10.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo delno zavrnil, v preostalem delu pa ga je zavrgel.

Vlagatelj je v delu, v katerem je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, dne 12.11.2020 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v delu, v katerem je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, pa je istega dne sporočil naročniku, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Iz razloga, ker je naročnik o zahtevku za revizijo odločil procesno, je Državna revizijska komisija pritožbo in zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo obravnavala kot pravočasno vloženo pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je pritožbi ugodila in napotila naročnika, da mora o zahtevku za revizijo (ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk) odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN (sklep Državne revizijske komisije št. 018-305/2010-9, z dne 02.12.2010).

Naročnik je dne 15.12.2010 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 381-1/2010-0003/5). Naročnik navaja, da vlagateljev projekt za izgradnjo širokopasovnega omrežja ni izdelan v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj ne vključuje vseh naselij po občinah. Iz navedenega razloga, poudarja naročnik, je bila vlagateljeva prijava označena kot tehnično neprimerna in posledično nepopolna, z navedeno ugotovitvijo pa je bil vlagatelj seznanjen že z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila.
Naročnik poudarja, da sama vsebina meril za izbiro najugodnejše ponudbe ni relevantna v fazi priznavanja sposobnosti ter navaja, da je bilo za priznanje sposobnosti potrebno preveriti popolnost prijave. Naročnik še pojasnjuje, da je jedro spora v tem, ali je vlagateljeva prijava primerna, zaradi česar vsebina meril ne more vplivati na priznanje sposobnosti.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj sam priznava, da njegova prijava ne vključuje vseh naselij. Kot zatrjuje naročnik, se vlagatelj pri tem sklicuje na ugotovljene razlike med Razpisno dokumentacijo in Načrtom ter zatrjuje, da vključitev vseh naselij sploh ni bila potrebna. Naročnik poudarja, da vlagatelj očitno ne loči med deležem gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis, ki je bil res določen kot merilo in med zahtevo, da morajo biti v ponujen projekt vključena vsa naselja. Kot poudarja naročnik, je bilo z razpisno dokumentacijo zahtevano, da morajo biti v razpisan projekt vključena vsa naselja, vlagatelj pa sam priznava, da v vlogo ni vključil vseh naselij. Naročnik v zvezi s tem še poudarja, da je potrebno ločevati med naselji in belimi lisami znotraj naselij. Navedeno razlikovanje, navaja naročnik, je jasno razvidno iz Razpisne dokumentacije (npr. iz obrazca Dodatek bele lise po naseljih), še bolj podrobno pa je pojem naselja opredeljen v točki 3.5. Načrta, sama zahteva, da mora prijava vključevati vsa naselja pa jasno izhaja tudi iz 4. strani Razpisne dokumentacije.
Naročnik še navaja, da Načrt (na 181. strani) v prvi fazi med glavne cilje šteje izgradnjo infrastrukture vsem prebivalcem vseh občin, ki so predmet razpisa, s pokrivanjem vsaj 95 % gospodinjstev. V točki 4.4 na isti strani pa je tudi zapisano, da mora biti zagotovljena 100 % pokritost vseh predvidenih končnih uporabnikov na določenem območju v skladu z Načrtom. Naročnik zatrjuje, da je enak pogoj postavilo tudi Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, in sicer v poglavju 4.1 (Predmet javnega razpisa) Razpisa MVZT za EU sredstva, iz katerega izhaja, da mora projekt vsebovati možnost povezave vseh gospodinjstev, javnih institucij ter gospodarskih subjektov na prijavljenem območju belih lis. Naročnik pri tem opozarja na določilo točke 3.2 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora kandidat pri pripravi dokumentacije upoštevati določbe javnega razpisa ESRR. Zahteva iz javnega razpisa ESRR, poudarja naročnik, je torej jasna. Ponujen sistem mora vključevati pokritje vseh belih lis, vlagatelj pa je v svoji prijavi navedel, da ne pokriva vseh belih lis. Iz navedenega razloga, zaključuje naročnik, je vlagateljeva prijava neprimerna.
Naročnik nadalje zatrjuje, da je bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kandidata Pirnat d.o.o., Ljubljana v celoti skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Naročnik še navaja, da se na 194. strani Načrta oziroma v Prilogi 1, nahaja natančen seznam vseh naselij, v katerih se nahajajo gospodinjstva in število gospodinjstev, ki so predmet razpisa. Iz vlagateljeve dokumentacije oziroma iz situacijskega načrta v merilu 1:100000 pa je razvidno, da določena naselja sploh niso vključena v ta tehnični dokument. S tem pa tehnična dokumentacija ne ustreza navedenim zahtevam, saj so gospodinjstva vključena v naselja, slednja pa so v tej fazi ključna za pregled izgradnje širokopasovnega omrežja.
Naročnik še navaja, da iz predložene tehnične dokumentacije tudi ni mogoče ugotoviti, koliko gospodinjstev namerava vlagatelj priključiti na širokopasovna omrežja in katera gospodinjstva bodo priključena preko optičnega omrežja in katera preko WiFi. Naročnik tudi zatrjuje, da je pomanjkljiv tudi pregledni situacijski načrt (v merilu 1:100000), saj ne prikazuje nobenega vozlišča ali jaška, legenda oz. list 1 pa jasno prikazuje uporabljene simbole, ki jih v situacijskem načrtu ni. Drugače velja za situacijske načrte projektirane kabelske kanalizacije v merilu 1:20000, iz katerih izhaja, da je ponudnik prikazal zgolj kabelsko kanalizacijo. Iz razloga, ker je vlagatelj predvidel tudi uporabo WiFi, bi moral obvezno predložiti še situacijske načrte, iz katerih bi se dalo razbrati, katera področja zajema WiFi signal, prav tako pa bi moral natančno opredeliti, katero WiFi tehnologijo namerava uporabiti. Kot ugotavlja naročnik, obstaja veliko vrst WiFi tehnologij z različnim dometom (od 100 m do več 10 km).
Naročnik še navaja, da skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, gospodarski subjekti sami odločajo o tem, katere dokumente in zakaj jih bodo označili kot poslovno skrivnost. Naročnik v zvezi s tem še dodaja, da vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje, zakaj so prijave ostalih kandidatov nepopolne, temveč zgolj pavšalno zatrjuje, da je iz razloga, ker mu ni bil omogočen vpogled v tiste dele prijav, ki so označene kot poslovna skrivnost, naročnikova odločitev nezakonita. Naročnik poudarja, da je potrebno pojem poslovne skrivnosti v postopku konkurenčnega dialoga tolmačiti v širšem pomenu, saj bi katerikoli podatek, ki bi ga kandidat pridobil iz prijave konkurenčnega kandidata, lahko vplival na konkurenčne prednosti udeleženih kandidatov.
Naročnik še navaja, da je vlagatelj v prijavi navedel tri referenčne posle v vrednosti < 1,5 mio EUR, kljub zahtevi, da bi morale biti vrednosti višje od 1,0 mio EUR z DDV. Kot ugotavlja naročnik, je vlagatelj v zvezi s tem navedel znak <, ki pomeni manj kot, iz česar gre sklepati, da vrednost posamezne reference ne presega 1,5 mio EUR. Naročnik ugotavlja, da se je vlagatelj očitno izognil navedbi dejanske vrednosti poslov in poudarja, da vlagatelj najverjetneje sploh ne izpolnjuje referenčnega pogoja.

Vlagatelj je dne 21.12.2010 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila dne 23.12.2010, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 08.01.2011 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova prijava pravilna, primerna in popolna ter da ga je naročnik nezakonito izločil iz postopka oddaje razpisanega projekta. Vlagatelj tudi navaja, da bi ga moral naročnik pozvati, naj predloži izjavo banke, da mu bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in v zvezi s tem še poudarja da ga je naročnik neenakopravno obravnaval, saj je tudi družba Pirnat d.o.o., Ljubljana predložila pogojno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj tudi očita naročniku, da so kandidati šele na vpogledu pokrili posamezne dele prijav in da tudi sicer podpisani obrazci in reference, ki so pridobljeni v javnem sektorju, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da mu naročnik neupravičeno in nezakonito ni priznal sposobnosti iz razloga, ker njegova prijava ne vključuje vseh naselij.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega razpisa razdelil na dva dela. V prvem delu je kandidate povabil k oddaji prijav (vlog), pri čemer je zapisal, da bo tistim kandidatom, čigar prijave bodo skladne z razpisno dokumentacijo priznal sposobnost in jih v nadaljevanju povabil h konkurenčnemu dialogu. Po zaključku konkurenčnega dialoga pa bodo kandidati pozvani k oddaji končnih ponudb (točke 1.15 - Odpiranje vlog, 1.16 - Veljavnost vloge in 1.23 - Pravna sredstva Razpisne dokumentacije). Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

V obravnavanem primeru razpisno dokumentacijo sestavlja zelo obsežna dokumentacija, ki so jo morali kandidati upoštevati v 1. fazi predmetnega postopka oziroma pri izdelavi svojih prijav, in sicer Razpisna dokumentacija (72 strani) ter Načrt s Prilogo 1 (205 strani). Kandidati so morali pri sestavi prijav upoštevati tudi 2. javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESSR (2. razvojna prioriteta: gospodarsko - razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2 informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti), ki je bil objavljen dne 09.07.2010 v Uradnem listu RS št. 54/20120.

Kot izhaja iz Sklepa o priznanju sposobnosti, z dne 20.09.2010, in iz Dopolnilnega sklepa o priznanju sposobnosti, z dne 22.09.2010 (ter iz Dodatne obrazložitve, z dne 24.09.2010), je bila vlagateljeva prijava izločena med drugim tudi iz razloga, ker vlagateljev projekt za izgradnjo širokopasovnega omrežja ni izdelan v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj ne vključuje vseh naselij po občinah.

Naročnik je v točki 1 Razpisne dokumentacije (Splošni del) navedel:

"Cilj izgradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica je predvsem na področjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgraditi odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij, ki bo povezalo vsa naselja v občinah ter vse zainteresirane končne uporabnike s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji in ki bo pod enakimi pogoji dostopno vsem zainteresiranim operaterjem ter ponudnikom storitev. Slednje bo omogočilo ponudbo vseh vrst storitev elektronskih komunikacij s strani vseh ponudnikov storitev in to vsem zainteresiranim končnim uporabnikom."

Iz točke 1.5 (Tehnične zahteve, ki se nanašajo na projekt) izhaja, "da so tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati odprto širokopasovno omrežje, opredeljene v Načrtu razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica, z dne 06.08.2010, ki je priloga razpisne dokumentacije in njen sestavni del" ter da je "omenjen Načrt pripravljen v skladu z Navodili za pripravo načrta razvoja širokopasovnega omrežja, ki jih je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije".

Naročnik je v točki 3.1 (Izdelava vloge) Razpisne dokumentacije zapisal, da morajo kandidati k vlogi predložiti vse zahtevane dokumente, in med drugim v točki 4:

"Projekt za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, izdelan v skladu z razpisno dokumentacijo".

Iz točke 3.2 (Vsebina vloge) Razpisne dokumentacije nadalje izhaja, da mora kandidat med drugim:

"zagotoviti širokopasovno povezavo vseh naselij na območju naročnikov, v skladu z Načrtom" (peta alineja), "zagotoviti možnost vključitve obstoječih širokopasovnih omrežij v novo zgrajeno odprto širokopasovno omrežje" (šesta alineja) in "upoštevati tehnična izhodišča, določena v tej razpisni dokumentaciji" (deveta alineja).

Iz Načrta izhaja podobno besedilo, kot iz zgoraj citirane točke 1 Razpisne dokumentacije, in sicer:

"Cilj izgradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v skupini občin Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica (v nadaljevanju občin) je, da se predvsem na območjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradi odprta širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij, ki bodo povezala vsa naselja, ki spadajo v bele in sive lise v skupini občin ter vse zainteresirane končne uporabnike s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji in ki bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev".

V Prilogi 1 k Načrtu so navedena vsa naselja v posamezni občini, za vsako naselje pa je posebej navedeno število vseh gospodinjstev v njem in (ločeno) število tistih gospodinjstev, ki nimajo dostopa do širokopasovnih omrežja. Tista gospodinjstva v posameznem naselju, ki nimajo dostopa do širokopasovnih omrežij, spadajo v tako imenovana območja belih lis in so upravičena do sredstev ESSR.

Kot namreč izhaja iz Razpisne dokumentacije (točka 1.2 - Opredelitev pojmov), so območja belih lis tista območja, kjer:

"potencialni uporabniki nimajo možnosti dostopa do omrežja ter posledično storitev, ki jih nudi omrežje, ker omrežje še ni zgrajeno" ali kjer "potencialni novi uporabniki obstoječega omrežja nimajo možnosti dostopa do omrežja, ker omrežje tehnično ne omogoča priključitve novih uporabnikov na omrežje poleg obstoječih".

Ob upoštevanju zgoraj navedenih delov razpisne dokumentacije, se je potrebno strinjati z naročnikom v tem, da je potrebno ločiti med deležem gospodinjstev, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis (ki je bil, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, res določen kot eno izmed meril za ocenitev ponudb) in med zahtevo po tem, da morajo biti v razpisan projekt vključena vsa naselja oziroma med zahtevo po zagotovitvi povezave vseh naselij na razpisanem območju Občin Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica. Vlagatelj sicer priznava, da njegova prijava ne vključuje vseh naselij, vendar ob tem zatrjuje, da bi ga moral naročnik oceniti z nižjim številom točk po merilu Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja, kar pa ne more predstavljati razloga za izločitev prijave.

Naročnikova zahteva po povezavi vseh naselij na razpisanem območju občin je jasna in ne dopušča različnih interpretacij. Navedena zahteva izhaja tako iz Razpisne dokumentacije kot tudi iz Načrta in je torej ni mogoče enačiti z deležem gospodinjstev, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis oziroma z belimi lisami znotraj naselij. Sama naselja znotraj posamezne občine so podrobno predstavljena v Načrtu, kjer so s shematskimi kartami prikazana področja posamezne občine, v njih pa so vrisana naselja ter koncentracije prebivalstva in poslovnih subjektov. Natančnejši podatki v zvezi s tem so navedeni v Prilogi 1 k Načrtu, iz katere izhaja tako podatek o tem, koliko oziroma katera naselja so vključena v posamezno občino kot tudi podatek o tem, koliko gospodinjstev je vključenih v posamezno naselje in koliko izmed njih (za vsako naselje posebej) jih nima dostopa do širokopasovnih povezav oziroma katera gospodinjstva se nahajajo na belih lisah.

Zgolj zaradi konsistentnejše obrazložitve oziroma iz razloga nazornejšega prikaza razlike med naseljem in področjem belih lis znotraj posameznega naselja, Državna revizijska komisija iz Priloge 1 povzema najrelevantnejše podatke v zvezi s tem, in sicer: 1. v Občini Črnomelj je 121 naselij in znotraj njih 5322 gospodinjstev, od katerih jih 1224 nima dostopa do širokopasovnih povezav, 2. v Občini Dobrepolje je 24 naselij in znotraj njih 1332 gospodinjstev, od teh se jih 354 nahaja na območju belih lis, 3. Občina Kočevje ima 66 naselij in 6822 gospodinjstev, 3073 jih spada v območje belih lis, 4. Občina Kostel ima 54 naselij s 341 gospodinjstvi, 209 izmed njih nima možnosti dostopa do omrežja, 5. Občino Metlika sestavlja 59 naselij, znotraj njih se nahaja 3168 gospodinjstev, od katerih jih 963 sodi v območje belih lis, 6. V Občini Osilnica je 19 naselij in 236 gospodinjstev, od katerih jih 101 nima širokopasovnih povezav, 7. Občina Ribnica ima 62 naselij in znotraj njih 3386 gospodinjstev, od katerih se jih 837 nahaja na območju brez širokopasovnih povezav in 8. Občino Sodražica sestavlja 22 naselij in 849 gospodinjstev, od katerih jih 321 sodi v območje belih lis.

še natančnejši pregled Priloge 1 pokaže, da so skoraj v vseh naseljih gospodinjstva, ki nimajo dostopa do širokopasovnih povezav oziroma, da ima le 58 naselij (od skupno 427 vseh naselij) oziroma vsa gospodinjstva znotraj njih v celoti dostop do širokopasovnih omrežij (v tem primeru gre večinoma za naselja z manjšim številom gospodinjstev). Kot dalje izhaja iz predmetne priloge, v 73 naseljih nobeno izmed gospodinjstev znotraj njih nima dostopa do širokopasovnih povezav (gre zlasti za naselja znotraj Občin Kočevje in Kostel, v manjšem obsegu tudi za naselja znotraj Občin Metlika, Ribnica in Sodražica). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, predstavljajo naselja na razpisanem območju občin, znotraj katerih imajo vsa gospodinjstva možnost dostopa do omrežij v primerjavi z vsemi naselji le 13,59 % delež. Primerjava števila vseh gospodinjstev iz vseh naselji na razpisanem območju občin s številom tistih gospodinjstev, ki nimajo dostopa do internetnih povezav pokaže drugačno razmerje, in sicer je z navedeno primerjavo mogoče ugotoviti, da 33 % vseh gospodinjstev nima dostopa do omrežij oziroma spada v območje tako imenovanih belih lis ena tretjina vseh gospodinjstev (7082 gospodinjstev od skupaj 21456 vseh gospodinjstev v vseh naseljih na območju vseh občin).

Kot že izhaja iz te obrazložitve, med strankama ni spora o tem, da vlagateljeva prijava ne vključuje vseh naselij. Navedeno je namreč priznal tudi vlagatelj sam, ki je v zvezi s tem zapisal, da je "v naseljih, ki niso vključena, po naročnikovih podatkih le 51 gospodinjstev brez možnosti širokopasovnega dostopa, kar znaša 0,0023 % vseh gospodinjstev". Da vlagateljeva prijava ne omogoča povezave vseh naselij pa je (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) razvidno tudi iz vlagateljeve prijave (točneje iz predloženega situacijskega načrta v merilu 1:100000 oziroma iz idejnega projekta, ki je bil pripravljen septembra 2010). Vlagatelj torej priznava, da njegova prijava ne vključuje vseh naselij, vendar ob tem zatrjuje, da je razpisna dokumentacija zahtevala le 95 % pokritost (kot pogoj), večja pokritost pa naj bi se točkovala v okviru enega izmed meril za ocenjevanje ponudb (merila Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja, kar pa ne more predstavljati razloga za izločitev prijave).

Ob upoštevanju zgoraj citiranih naročnikovih zahtev iz obeh delov razpisne dokumentacije, je torej potrebno ločiti med deležem gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis (ki je bil, kot sicer vlagatelj pravilno ugotavlja, hkrati določen kot pogoj in kot merilo) in med zahtevo, da morajo biti v ponujen projekt vključena vsa naselja (kar jasno izhaja iz obeh delov razpisne dokumentacije) oziroma, da vlagatelj s tem v zvezi ne loči med naselji in belimi lisami znotraj njih. Ker gre v tej fazi postopka šele za ugotavljanje sposobnosti udeleženih kandidatov, pa naročnik tudi sicer ni mogel (kot navaja vlagatelj) "spremeniti narave meril". Naročnik je torej v okviru merila Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis, glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja predvidel točkovanje ponujenega deleža tistih gospodinjstev na belih lisah, katerim bo s ponujenim projektom omogočen dostop do širokopasovnih povezav, kar pa ne gre enačiti z naročnikovo zahtevo po zagotovitvi širokopasovne povezave vseh naselji na razpisanem območju občin.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da se v primeru, če se besedilo iz Razpisne dokumentacije razlikuje od besedila iz Načrta, upošteva besedilo iz Razpisne dokumentacije (navedeno izhaja iz 1. točke splošnega dela Razpisne dokumentacije). Ker pa sta oba dela razpisne dokumentacije (kot že izhaja iz te obrazložitve) jasno in nedvoumno zahtevala povezavo vseh naselij na razpisanem območju in ker vlagatelj tej zahtevi v celoti ni sledil, je bilo potrebno vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo zavrniti.

Ker je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna že iz zgoraj navedenega razloga, Državna revizijska komisija ni presojala tudi drugih razlogov, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena, saj presoja slednjih ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj niti na odločitev v konkretnem revizijskem postopku.

Vlagatelj očita naročniku tudi neenakopravno obravnavo oziroma v zvezi s tem zatrjuje, da je ob vpogledu v prijavo kandidata Pirnat d.o.o., Ljubljana ugotovil, da je tudi njegova prijava nepopolna, saj je predložil pogojno bančno garancijo za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Pregled prijave kandidata Pirnat d.o.o., Ljubljana pokaže, da je (za razliko od vlagatelja) predložil Razpisni obrazec 4 oziroma Izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, z dne 16.09.2010, iz katere izhaja, da bo navedena družba v primeru pridobitve razpisanega posla dobila nepreklicno, brezpogojno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, plačljivo na prvi poziv, v višini 100.000,00 EUR. Nova Ljubljanska banka d.d. je torej v konkretnem primeru podala zavezo, da se bo v primeru, če bo družba Pirnat d.o.o., Ljubljana pridobila razpisan projekt, odzvala z izdajo nepreklicne, brezpogojne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, plačljivo na prvi poziv, v višini 100.000,00 EUR. Ker tudi sicer kandidati niso bili dolžni predložiti bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (navedeno bo moral storiti zgolj en ponudnik - to je tisti, ki bo izbran kot najugodnejši) temveč zgolj izjavo banke o tem, da jim bo takšno garancijo izdala (Razpisni obrazec 4), kar pa je družba Pirnat d.o.o., Ljubljana tudi storila, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek zavrnila. Sicer pa je navedena družba predložila tudi s strani naročnika vnaprej pripravljen vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki ga je podpisala in žigosala (Razpisni obrazec 4/A).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na vpogled v prijave zgolj pavšalni, saj vlagatelj ni navedel, v katere razpisne obrazce ni mogel vpogledati oziroma katere razpisne obrazce naj bi kandidati prikrili šele na samem vpogledu. Iz vlagateljevega očitka je mogoče ugotoviti le, da mu je naročnik odrekel vpogled v reference. Ker pa iz priloženega Zapisnika o opravljenem vpogledu v prijave kandidatov, z dne 30.09.2010, jasno izhaja, v katere obrazce kandidati niso dovolili vpogleda in ker vlagatelj tudi navaja, da ni mogel preveriti, ali so bili v spornem delu vsi kandidati obravnavani enako strogo, je Državna revizijska komisija, skladno s preiskovalnim pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN, vpogledala v vse obrazce oziroma v vse podatke iz obrazcev, zaradi neizpolnjevanja katerih je bila zavrnjena vlagateljeva ponudba. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je skladna tudi z njeno dosedanjo prakso in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Pregled prijav pokaže, da so vsi trije kandidati predložili Izjave, da so v preteklih petih letih kot izvajalci ali kot podizvajalci izvedli vsaj tri podobne projekte s področja telekomunikacij v minimalni vrednosti posameznega projekta 1.000.000,00 EUR (Obrazec A-3). Vsi trije kandidati so predložili tudi s strani investitorjev potrjene reference v zahtevanem znesku. Ravno tako sta kandidata Tritel d.o.o., Ljubljana - Črnuče in GVO d.o.o., Ljubljana predložila tudi Razpisna obrazca 4 - torej izjavi bank (Tritelu d.o.o. jo je izdala Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., GVO d.o.o. pa Abanka Vipa d.d.), da jima bosta v primeru pridobitve posla izdali bančni garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki ne bosta odstopali od vzorca, ki ga je pripravil naročnik (Razpisni obrazec 4/A). Vsi trije kandidati so predložili tudi Razpisne obrazce 6, iz katerih izhaja, da ponujajo 100 % pokritost vseh gospodinjstev na belih lisah (čeprav je vlagatelj pravilno ugotovil, da je za razliko od ostalih delov razpisne dokumentacije, ki je zahtevala 100 % pokritost vseh gospodinjstev na belih lisah, na 181. strani Načrta navedeno, da mora biti širokopasovni dostop omogočen vsaj 95 % gospodinjstev ter kljub temu, da je v Razpisni dokumentaciji tudi predvideno, da se bo ista okoliščina vrednotila tudi v okviru enega izmed meril).

Ob vsem navedenem, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da je bila njegova prijava popolna, ni utemeljena.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.01.2011


predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

OBČINA KOČEVJE, Ljubljanska cesta 26, Kočevje
Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana
PIRNAT d.o.o., Malo Trebeljevo 33, Ljubljana.
TRITEL d.o.o., Nadgoriška cesta 37, Ljubljana - Črnuče.
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana