018-335/2010 Kraški vodovod Sežana, d.o.o.

Številka: 018-335/2010-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Gradnja čistilne naprave in kanalizacija Kozina - objekt: ČISTILNA NAPRAVA KOZINA" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PURGATOR, d. o. o., Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika KRAšKI VODOVOD SEŽANA, d. o. o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12. januarja 2011 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. oktobra 2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01833510), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 28. decembra 2009 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila (številka javnega naročila 09/02 - G), znak naročnika 1886/01-09 (v nadaljnjem besedilu: sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila), za predmet naročila "[g]radnja čistilne naprave in kanalizacija Kozina - objekt: ČISTILNA NAPRAVA KOZINA" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 28. decembra 2009 (pod številko objave JN10685/2009) objavljeno na Portalu javnih naročil. Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 18. januarja 2010 (pod številko objave JN423/2010), dne 19. januarja 2010 (pod številko objave JN437/2010) in dne 29. januarja 2010 (pod številko objave JN770/2010).

Naročnik je dne 27. septembra 2010 sprejel (zadnje in z vidika predmetnega postopka pravno relevantno) "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 337/56-2010 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se postopek oddaje zadevnega javnega naročila "skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2" prekine.

Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 13. oktobra 2010, dne 25. oktobra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. oktobra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika, ki je vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, pa tudi, da naročnik vlagatelju povrne "stroške z revizijo" in priglašeno odvetniško nagrado za zastopanje. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila (iz obeh navedenih razlogov) zaključil zgolj formalno oziroma navidezno, dejansko pa je institut prekinitve postopka uporabil z namenom, da se vlagatelja postavi v neupravičeno slabši položaj (v primerjavi z izbranim ponudnikom). Vlagatelj ob tem še dodaja, da naj bi naročnik s ponudnikom "Kraški zidar d.d." očitno tudi že sklenil "pogodb[o] po predmetnem razpisu".

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 337/63-2010, z dne 26. oktobra 2010, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo "potrdil[a] o vplačilu takse v višini, ki jo določa 22. člen ZRPJN". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 11. novembra 2010, dne 12. novembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo z dne 12. novembra 2010, poimenovano "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", skupaj s prilogo, poimenovano "IZPIS NALOGOV ZA RAČUN".

Naročnik je dne 25. novembra 2010 sprejel sklep številka 337/74-2010, v katerem je sklenil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne, zavrne pa se tudi vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da navedbe vlagatelja, po katerih naj bi (naročnik) institut prekinitve postopka uporabil zgolj navidezno, prav tako pa naj bi "dejansko izbral ponudnika" in z njim tudi sklenil pogodbo, šteje za neutemeljene. Naročnik ob tem še dodaja, da je bil podpis pogodbe (o izvedbi javnega naročila) napovedan, vendar pa "zaradi vloženega zahtevka za revizijo do njene sklenitve ni prišlo". Pogodba (o izvedbi javnega naročila) s ponudnikom "Kraški zidar d.d." tako ni bila sklenjena. Naročnik šteje za neutemeljene tudi "nadaljnje navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na naročnikove vsebinske razloge, zaradi katerih je" "postopal po drugem odstavku 80. člena ZJN-2".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 01. decembra 2010, dne 03. decembra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo z dne 31. novembra 2010, poimenovano "Zahteva za nadaljevanje postopka revizije javnega naročila Gradbena dela na komunalni čistilni napravi"Gradnja čistilne naprave in kanalizacija Kozina - objekt: ČISTILNA NAPRAVA KOZINA" pred Državno revizijsko komisijo". V omenjeni vlogi vlagatelj naročnika obvešča, da iz razloga, ker se "z odločitvijo" "ne strinja, zahteva nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 337/76-2010, z dne 07. decembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom na odstop dokumentacije, številka 018-335/2010-3, z dne 13. decembra 2010, pozvala na odstop vse dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in revizije postopka oddaje javnega naročila, ki je Državni revizijski komisiji dotlej še ni odstopil. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 15. decembra 2010, dne 22. decembra 2010 pa je Državna revizijska komisija prejela dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi spremnega dopisa številka 337/80-2010, z dne 21. decembra 2010, odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija je dne 21. decembra 2010 prejela vlagateljevo vlogo z dne 20. decembra 2010, poimenovano "ZAHTEVA ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA - V VEDNOST", dne 06. januarja 2011 pa naročnikov dopis z dne 05. januarja 2011, znak naročnika 337/85-2010, poimenovan "poziv na odstop dokumentacije - dodatek".

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 28. decembra 2009, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik postopek oddaje zadevnega javnega naročila "skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2" prekinil iz dveh razlogov. Prvi razlog za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila je v tem, da so ponudbe ponudnikov, ki so v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddali svoje ponudbe ("z izjemo ponudbe ponudnika PURGATOR d.o.o. Postojna (kateri je dne 20.09.2010 naročniku posredoval Aneks št. 2 h garanciji za resnost ponudbe, s katerim je podaljšal veljavnost ponudbe do dne" 31. decembra 2010), prenehale veljati, zaradi takšnega položaja pa "bi bil naročnik ob ponovnem ocenjevanju prispelih ponudb" "lahko primoran izbrati ponudbo, ki ni bila najugodnejša in podvržen različnim odzivom ponudnikov na pozive k predložitvi podaljšanja garancije za resnost ponudbe". Drugi razlog za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila je "še vedno obstoječi sum, da je bilo pri izpolnitvi ene izmed naročnikovih zahtev" "storjeno kaznivo dejanje ponarejanja listin", ker naročnik svojih dvomov ni odpravil niti po prejemu odgovorov na svoje pozive, "pa bi zaradi dolgotrajnosti takšnega postopka ugotavljanja kaznivih dejanj" "predmetni postopek tudi zaradi tega razloga bilo potrebno prekiniti".

Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih zapisala, da ima prekinitev postopka v primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po tem, ko je predložene ponudbe že odprl in pregledal (torej po poteku roka za prejem ponudb, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru), enake učinke kot zavrnitev vseh ponudb. Slednji institut je urejen v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, kjer je med drugim določeno, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe, o čemer mora takoj pisno obvestiti ponudnike in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Naročnik mora tudi obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ, navedeno odločitev pa mora poslati v objavo na portal javnih naročil. Upoštevaje četrti odstavek 80. člena ZJN-2, ki opredeljuje notifikacijsko dolžnost naročnika v primeru javnih naročil, ki presegajo tako imenovane evropske vrednostne pragove (v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ocenjena vrednost, brez davka na dodano vrednost, oziroma "[p]ričakovana vrednost", kot izhaja iz sklepa o pričetku postopka oddaje javnega naročila, sicer ne presega tako imenovanega evropskega vrednostnega praga javnih naročil gradenj), je za ponudnike pomembno, da so pisno obveščeni o naročnikovi odločitvi, da javnega naročila ne odda ali da začne nov postopek oddaje javnega naročila, pri čemer morajo biti seznanjeni z razlogi, ki so vodili naročnika pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (oziroma pri sprejemu odločitve, da javnega naročila ne odda).

Čeprav ZJN-2 ločeno obravnava prekinitev postopka in zavrnitev vseh ponudb, pri čemer pri prekinitvi postopka ne določa nobenih posebnih ravnanj naročnika, pri zavrnitvi vseh ponudb pa od naročnika zahteva nekatera minimalna dolžnostna ravnanja (obrazložitev, notifikacija), je že upoštevajoč načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ki v najširšem smislu zahteva polno preglednost vodenja postopkov oddaje javnih naročil, kar vključuje tudi zahtevo, da morajo biti vsi sodelujoči ponudniki na enak način seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi, dejanji in/ali odločitvami naročnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, odločitve naročnika pa obrazložene, treba zaključiti, da je naročnik omenjeno načelo dolžan upoštevati tudi pri prekinitvi postopka oddaje javnega naročila (v zvezi s tem primerjati 5. člen ZJN-2). Odločitev o prekinitvi postopka (drugi odstavek 80. člena ZJN-2) namreč predstavlja eno od pomembnih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila, s katero naročnik v primeru, ko je ta sprejeta po predložitvi ponudb, v vsakem primeru poseže v položaj ponudnikov, ki so se predhodno že angažirali s pripravo ponudb. Naročnik zato s prekinitvijo postopka v tej fazi postopka oddaje javnega naročila povzroči enake posledice kot v primeru zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je ponudnikom tudi v tem primeru treba zagotoviti pravno varstvo. Zagotavljanje pravice do pravnega varstva je možno zgolj s spoštovanjem načela transparentnosti javnega naročanja in navedbo razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik pri sprejemu odločitve o prekinitvi postopka sicer uživa (dokaj) širok preudarek, vendar pa lahko postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe le pod pogojem, da (je izkazano, da) je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, zlasti še načela enakopravne obravnave in načela transparentnosti, ki iz njega izhaja. Načelo enakega obravnavanja vseh ponudnikov in načelo preglednosti sta namreč, kot je v več svojih sodbah zapisalo tudi Sodišče Evropske unije, temelja direktiv Evropske unije s področja postopkov oddaje javnih naročil, kršitev načela transparentnosti (preglednosti) pa pomeni kršitev pravice ponudnikov do ustreznih informacij. (Dokaj) širok preudarek, ki ga ima naročnik, je zato razumeti na način, da lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe iz (vrste) različnih razlogov, vendar pa morajo biti ti razlogi (z namenom zagotavljanja spoštovanja načela enakega obravnavanja vseh ponudnikov in načela preglednosti, posledično pa tudi preizkusa spoštovanja omenjenih načel) v odločitvi, s katero naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe, ustrezno (jasno in nedvoumno) pojasnjeni oziroma predstavljeni. V kolikor namreč razlogi, ki so naročnika napeljali na odločitev, da postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe, niso ustrezno (jasno in nedvoumno) pojasnjeni oziroma predstavljeni, tudi ni mogoče preizkusiti, ali je naročnik zagotovil, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov. Sodišče Evropske unije je tako že v več svojih sodbah opozorilo, da mora naročnik v primeru, ko se odloči zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe, kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem takšne odločitve, spoštovati temeljna pravila prava Evropske unije, zlasti še načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Evropske unije), katera zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju Evropske unije (v zvezi s tem pogledati sodbo Sodišča Evropske unije, dne 18. junija 2002 sprejeto v zadevi številka C-92/00, Hospital Ingenieure Krankenhaustechnik Planungs- GmbH (HI) proti mestu Dunaj, zlasti točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejše ponudbe (celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake), vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, posebej še načela enake obravnave (v zvezi s tem pogledati sklep Sodišča Evropske unije, dne 16. oktobra 2003 sprejet v zadevi številka C-244/02, Kauppatalo Hansel Oy proti Imatran kaupunki, zlasti točka 36). Upoštevaje navedeno mora naročnik v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila postopek prekine brez izbire najugodnejše ponudbe, ravnati ne le v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 80. člena ZJN-2, temveč mora pri tem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da sta v obvestilu o oddaji naročila tako prvi kot drugi razlog, zaradi katerih je naročnik postopek oddaje zadevnega javnega naročila "skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2" prekinil, ponudnikom pojasnjena oziroma predstavljena.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija najprej pristopila k odločanju o tem, ali je naročnik z navedbo prvega razloga za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila morebiti ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo vlagatelja, torej, ali je naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 nedopustno diskriminiral vlagatelja in ga v nasprotju z določbami ZJN-2 postavil v neenakopraven (slabši) položaj v razmerju do ostalih ponudnikov. Vlagatelj namreč v svojem zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da naj bi naročnik "institut prekinitve postopka uporabil z namenom, da se vlagatelja zahtevka za revizijo postavi v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z izbranim ponudnikom".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija vlagatelja najprej opozarja, da je v konkretnem primeru naročnik postopek oddaje zadevnega javnega naročila prekinil (vlagatelj pa je zoper navedeno odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, vložil zahtevek za revizijo), zato že iz tega razloga naročnik vlagatelja ni mogel postaviti "v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z izbranim ponudnikom". V postopku oddaje zadevnega javnega naročila namreč (dokončno) izbrane ponudbe oziroma (dokončno) izbranega ponudnika pravno (formalno) ni, prav tako pa ni dokončna niti naročnikova odločitev o prekinitvi postopka, vsebovana v naročnikovem obvestilu o oddaji naročila (vlagatelj je, kot je bilo to že navedeno, zoper odločitev naročnika o prekinitvi postopka, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, vložil zahtevek za revizijo).

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k odločanju o tem, ali je naročnik z navedbo prvega razloga za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila morebiti ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo vlagatelja v razmerju do ostalih ponudnikov, torej, ali je naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 nedopustno diskriminiral vlagatelja (v odnosu do ostalih ponudnikov) in ga v nasprotju z določbami ZJN-2 postavil v neenakopraven (slabši) položaj v razmerju do ostalih ponudnikov.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da
a) je naročnik v točki "3.3. Rok veljavnosti ponudb" 3. poglavja razpisne dokumentacije, poimenovanega "RAZPISNI DEL", zapisal, da morajo ponudbe "veljati najmanj 120 dni od dneva odpiranja ponudb. V primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe se ponudba izloči",
b) iz objave (številka JN770/2010) na Portalu javnih naročil, z dne 29. januarja 2010, izhaja, da je kot (nov) dan za odpiranje ponudb določen "19.2.2010 13:00" (točka "VI.3.4) Datumi, ki jih je treba popraviti v izvirnem besedilu" omenjene objave),
c) tako iz naročnikovega obvestila o oddaji naročila (prvi odstavek na strani 2) kakor tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (stran "4 od 4") izhaja, da so ponudbe, z izjemo vlagateljeve ponudbe (ki je veljavnost svoje ponudbe naknadno podaljšal), prenehale veljati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da upoštevaje v prejšnjem odstavku navedena dejstva vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka ni uspel izkazati in dokazati, da je naročnik z navedbo prvega razloga za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo vlagatelja v razmerju do ostalih ponudnikov, torej ni uspel izkazati in dokazati, da je naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 nedopustno diskriminiral vlagatelja (v odnosu do ostalih ponudnikov) in ga v nasprotju z določbami ZJN-2 postavil v neenakopraven (slabši) položaj v razmerju do ostalih ponudnikov. Naročnik namreč nobenega od ponudnikov ni pozival na podaljšanje veljavnosti (opcije) ponudbe (s čimer je ravnal do vseh ponudnikov enakopravno), zgolj dejstvo, da je vlagatelj
- z dopisom z dne 19. junija 2010, poimenovanim "PODALJšANJE VELJAVNOSTI PONUDBE", sam podaljšal veljavnost (opcijo) svoje ponudbe do dne 21. septembra 2010,
- z dopisom z dne 20. septembra 2010, poimenovanim "PODALJšANJE VELJAVNOSTI PONUDBE", sam podaljšal veljavnost (opcijo) svoje ponudbe do dne 21. decembra 2010,
pa ne dopušča drugačnega zaključka. Preveč poenostavljeno je tudi zaključiti, kot je to v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 6) zaključil vlagatelj, da iz razloga, ker "je imel vsak od ponudnikov, ki je na predmetnem razpisu oddal svojo ponudbo možnost, da podaljša tako opcijo, kot bančno garancijo", tega pa nobeden od ponudnikov ni storil, "drugi ponudniki ne želijo več sodelovati in ne želijo podaljšati bančne garancije niti opcije". Ni namreč mogoče prezreti že dejstva, da bi ponudniki, če bi jih naročnik pozival na podaljšanje veljavnosti ponudb, veljavnost svojih ponudb (lahko) podaljšali. V odstopljeni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila namreč ni najti kakršnegakoli dokumenta, ki bi kazal na to, da (kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj) "drugi ponudniki ne želijo več sodelovati in ne želijo podaljšati bančne garancije niti opcije", oziroma, da tako, kot so se ostali ponudniki "pred rokom za oddajo ponudb očitno odločili, da bodo ponudbo oddali v skladu z zahtevano opcijo in bančno garancijo, tako so se sedaj pred potekom teh predpostavk odločili, da jih ne želijo več podaljševati". Pri tem ne gre spregledati niti pomembnega dejstva, da je vlagateljeva ponudba po merilu za izbiro ponudbe (najnižja cena) uvrščena šele na šesto mesto izmed osmih ponudb, ki jih je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prejel. Res je sicer, da
- je vlagatelj v dveh predhodno vloženih zahtevkih za revizijo (zahtevek za revizijo z dne 11. aprila 2010 in zahtevek za revizijo z dne 22. avgusta 2010) zatrjeval, da nobena od ponudb, ki so bile po merilu za izbiro ponudbe (najnižja cena) uvrščene pred njegovo, niso popolne,
- je naročnik obema predhodno vloženima zahtevkoma za revizijo, navedenima v prejšnji alineji, glede na pravovarstveni predlog, ki iz njiju izhaja, ugodil,
vendar pa naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni ugotovil s strani vlagatelja zatrjevane nepopolnosti katere od ponudb, ki so bile po merilu za izbiro ponudbe (najnižja cena) uvrščene pred njegovo. Slednji zaključek (smiselno) ne izhaja niti iz odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 11. aprila 2010 niti iz odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 22. avgusta 2010. Zatrjevanju vlagatelja, da bi moral naročnik (da bi ravnal enakopravno in nediskriminatorno) zgolj iz razloga, ker je ponudnik, katerega ponudba je po merilu za izbiro ponudbe uvrščena na šesto mesto, na lastno iniciativo podaljšal veljavnost (opcijo) svoje ponudbe, izbrati ponudbo prav tega ponudnika, tako ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal in dokazal niti svojega zatrjevanja, da že naročnikova navedba (v prvem razlogu za prekinitev postopka), po kateri "bi lahko nastala situacija, ko bi bil primoran "izbrati ponudbo, ki ni bila najugodnejša"", "nedvomno kaže na dejstvo, da naročnik vlagateljeve ponudbe ne želi izbrati". Naročnik namreč ni zapisal, da bi bil v tem primeru primoran izbrati (prav) ponudbo vlagatelja, temveč je zapisal, da bi bil "lahko primoran izbrati ponudbo, ki ni bila najugodnejša" (torej katerokoli ponudbo, ki ni bila najugodnejša). Ob tem ni mogoče spregledati niti dejstva, da je vlagateljeva ponudba po merilu za izbiro ponudbe (najnižja cena) uvrščena šele na šesto mesto izmed osmih ponudb, ki jih je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prejel.

V posledici dosedanje obrazložitve tega sklepa vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi ni izkazal in dokazal, da bi prvi razlog za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročnik navedel zgolj navidezno (vlagatelj v zadnjem odstavku zahtevka za revizijo na strani 5 zatrjuje, da "so razlogi v obrazložitvi zapisani zato, da zadostijo pravni normi zakona, po kateri mora naročnik svojo odločitev obrazložiti").

Ker iz obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik postopek oddaje zadevnega javnega naročila "skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2" prekinil iz dveh razlogov, vlagatelj pa ni uspel izkazati, da je naročnik z navedbo prvega razloga za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo vlagatelja v razmerju do ostalih ponudnikov, torej, da je naročnik v nasprotju z določbami ZJN-2 nedopustno diskriminiral vlagatelja (v odnosu do ostalih ponudnikov) in ga v nasprotju z določbami ZJN-2 postavil v neenakopraven (slabši) položaj v razmerju do ostalih ponudnikov, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vprašanje zakonitosti naročnikovega ravnanja v povezavi z navedbo drugega razloga za prekinitev postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Tudi obravnava omenjenih vlagateljevih navedb namreč v ničemer ne bi mogla vplivati na položaj vlagatelja, niti na zadevno odločitev Državne revizijske komisije.

V navezavi na vlagateljeva zatrjevanja, da naj bi naročnik s ponudnikom "Kraški zidar d.d." očitno že sklenil "pogodb[o] po predmetnem razpisu", Državna revizijska komisija vlagatelja opominja, da o domnevnih prekrških (naročnikov) lahko odloča v postopkih (v hitrem postopku) na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 - ZP1 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških), ne pa v zadevnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih, zato bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali so iz razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane dolžne takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01833510), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12. januarja 2011


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije






































Vročiti:
- KRAšKI VODOVOD SEŽANA, d. o. o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana
- odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije