018-326/2010 Občina Hodoš

Številka: 018-326/2010-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije postopka "Dobava in montaža opreme za Center starejših na Hodošu" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KOVAL d.o.o., Loka 9, Loka pri Žusmu, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik d.n.o., o.p., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA HODOš, Hodoš 52, Hodoš (v nadaljevanju: naročnik) dne 10.01.2011

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.07.2010 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument št. 430-2/2-2010/LS). Naročnik je istega dne na Portalu javnih naročil pod št. objave JN 6791/2010 objavil javni razpis za dobavo in montažo opreme za Center starejših na Hodošu.

Naročnik je z Obvestilom o izbiri, z dne 11.10.2010, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi ATLAS OPREMA d.o.o., Samova 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je bila vlagateljeva ponudba izločena, ker iz predloženega BON obrazca izhaja, da je imel v zadnjih šestih mesecih dospele neporavnane obveznosti in ker izkazuje davčni dolg. Naročnik je tudi navedel, da reference sicer niso bile pogoj, kljub temu pa vlagatelj za večino izmed ponujenih referenc, ni vpisal niti podatka o uporabni površini niti podatka o času, ki je bil potreben za njihovo izvedbo.

Vlagatelj je dne 13.10.2010 zahteval vpogled v razpisno dokumentacijo in ponudbeno dokumentacijo ter zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je dne 22.10.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna in da je ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj navaja, da je iz razlogov, ker je bila njegova ponudba nezakonito izločena in ker meni, da izbrani ponudnik ni oddal popolne ponudbe, zahteval vpogled v celotno razpisno in ponudbeno dokumentacijo. Vlagatelj navaja, da je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer ga je pozval, naj mu pojasni konkretne razloge, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik na njegovo zahtevo za vpogled ni odgovoril, niti ni odločil o njegovi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj zatrjuje, da mu je bilo z opisanim ravnanjem naročnika onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je skladno z 22. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) v zvezi z 8. členom ZJN-2, celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, naročnik pa je dolžan (po sprejemu odločitve o oddaji naročila) ponudnikom omogočiti vpogled v ponudbe in v ostalo dokumentacijo. Ker mu naročnik ni omogočil vpogleda, zatrjuje vlagatelj, ni seznanjen z vsebino listin, na temelju katerih je bila sprejeta naročnikova odločitev o oddaji naročila. Kot poudarja vlagatelj, ga naročnikovo ravnanje diskriminira, naročnik pa na ta način tudi ni ravnal v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj navaja, da iz razloga, ker ni mogel preveriti, ali so postavljena pravila uporabljena enako strogo pri vseh ponudnikih, vztraja, da se mu omogoči vpogled v vso dokumentacijo javnega naročila.

Vlagatelj še ugotavlja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker je v BON obrazcu navedeno, da ima v zadnjih 6 mesecih dospele neporavnane obveznosti ter iz razloga, ker so predložene reference nepopolne.

Kot poudarja vlagatelj, je v BON obrazcu zabeležena obveznost, ki je bila sporna in jo je tudi izpodbijal. V konkretnem primeru gre za obveznost po sklepu o izvršbi opr. št. VL 2010/24324, ki ga je banka prejela dne 16.04.2010. Zoper navedeni sklep, poudarja vlagatelj, je vložil pravno sredstvo. Ker pa je vlagatelj s pravnim sredstvom zamudil, je banka sklep izvršila. Vlagatelj poudarja, da je imel dne 16.04.2010 na svojih računih dovolj denarnih sredstev, ki so bila še isti dan ob 16.50 uri nakazana s strani sekundarne banke, vendar pa je banka že pred tem (ob 16.00 uri) Ajpesu podala redno poročilo, posledično pa je podana tudi pripomba na BON obrazcu. Dejansko pa je vlagatelj za obveznost ob njeni zapadlosti še isti dan v celoti zagotovil sredstva, kar pomeni, da je bila obveznost v celoti poravnana. Vlagatelj v zvezi s tem prilaga dopis Banke Celje, z dne 01.09.2010, in predlaga, da se zaslišita računovodja in direktor ter vpogleda v izvršilni spis.

Vlagatelj zatrjuje, da se z vsebino obvestila davčne uprave, s katerim naj bi razpolagal naročnik, ni mogel seznaniti. Vlagatelj še pojasnjuje, da je v zvezi z davčnimi obveznostmi že dne 15.07.2010 podal vlogo za odlog, saj je hkrati izkazoval tudi mesečne presežke iz naslova plačanega DDV, ki pa jih davčna uprava še ni uspela natančneje obračunati in izplačati. Dogovorjeno je bilo namreč, da se vlagateljeva obveznost ne bo štela za zapadlo do natančne ugotovitve vlagateljevih presežkov, pri čemer se bodo vse obveznosti medsebojno pobotale, za eventualno razliko pa bo vlagatelju določen ustrezen rok plačila. Vlagatelj še navaja, da je (glede na poračun DDV) v mesecu avgustu izkazoval presežek, zaradi česar so bile tudi vse davčne obveznosti do dne 31.08.2010 poravnane. Vlagatelj v zvezi s tem prilaga zapisnik DURS, z dne 20.10.2010, ter ponovno predlaga zaslišanje obeh navedenih oseb.

Vlagatelj poudarja, da sam proizvaja velik del opreme, ki jo tudi prodaja, zato je še bolj izpostavljen trenutnim ekonomskim tokovom. Iz navedenega razloga očitane nepravilnosti ne morejo predstavljati resnega in utemeljenega razloga za izločitev njegove ponudbe. Navedeno velja še toliko bolj, saj je njegova ponudba najugodnejša oziroma za 23.394,23 EUR cenejša od ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj še navaja, da reference niso postavljene kot pogoj, vsekakor pa bi se morale zatrjevane pomanjkljivosti v zvezi z njimi šteti kot formalna pomanjkljivost njegove ponudbe.

Vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj podredno predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotno razpisno in ponudbeno dokumentacijo ter da naročnik ali Državna revizijska komisija odločita o vlagateljevi zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, vlagatelju pa omogočita možnost, da po vpogledu in po prejemu dodatne obrazložitve odločitve, uveljavlja pravno varstvo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je dne 30.11.2010 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je vse prejete ponudbe predal v analizo družbi Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o., Ljubljana, ki je izdelala tudi celotni popis notranje opreme. Kot ugotavlja naročnik, so bile ponudbe vseh štirih ponudnikov podrobno analizirane, pri čemer je bilo ugotovljeno, da vlagateljeva ponudba precej odstopa v popisu za dvoposteljno sobo, saj se razlikuje skoraj za polovico cene. Naročnik navaja, da takšno odstopanje pomeni manj kakovostno opremo, kar pa za objekt ni sprejemljivo. Naročnik v zvezi s tem še zatrjuje, da so se precejšnja odstopanja pokazala tudi pri drugih prostorih objekta.

Naročnik navaja, da iz potrdila DURS-a, z dne 07.10.2010, izhaja, da je vlagatelj na dan prejema vloge v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva izkazoval davčni dolg za davke in prispevke na izplačane plače in druge prejemke, za davek na dodano vrednost in za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Iz navedenih razlogov, zaključuje naročnik, je bil vlagatelj izločen iz postopka.

Vlagatelj je dne 03.12.2010 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka in ugotavlja, da mu naročnik očita le še prenizko ceno in neizpolnjevanje davčnih obveznosti.

Kot navaja vlagatelj, se do navedenih nepravilnosti ne more v celoti izjaviti, saj mu ni bil omogočen vpogled v dokumentacijo. Vlagatelj zatrjuje, da naročnikove ugotovitve v zvezi s prenizko ceno predstavljajo novost. Vlagatelj poudarja, da je oddal korektno ponudbo, ki zadostuje vsem pogojem razpisa, naročnikove navedbe pa so tudi sicer nejasne, saj ni navedel, katere proizvode naj bi ponudil po prenizki ceni, kakšna bi morala biti cena in ali je kakorkoli sporna kakovost ponujene opreme. Vlagatelj poudarja, da še nikoli ni prejel nobenih pripomb od svojih naročnikov. Vlagatelj navaja, da zaradi lastne proizvodnje oziroma zaradi dobave sestavnih delov družbam, ki izdelujejo končne produkte, lahko ponudi nižjo ceno, kar pa pomeni dovoljeno konkurenčno prednost. Vlagatelj poudarja, da zgolj pavšalno sklepanje naročnika v zvezi z domnevno neustrezno kvaliteto oziroma prenizko ceno ne zadostuje za izločitev njegove ponudbe, zlasti ob dejstvu, da je bilo edino merila najnižja cena.

Vlagatelj zatrjuje, da ima pomisleke tudi v zvezi z zakonitostjo naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo. Kot poudarja vlagatelj, je naročnik odločil o zahtevku za revizijo v času, ko se je dokumentacija nahajala pri Državni revizijski komisiji. Vlagatelj navaja, da je naročnik odločil po poteku vseh zakonskih rokov oziroma šele potem, ko je prejel že tretje vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še navaja, da naročnik Državni revizijski komisiji ni odstopil celotne dokumentacije oziroma ji ni odstopil dveh vlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Navedeno, zaključuje vlagatelj, predstavlja kršitev 17. člena ZRPJN.

Naročnik je z dopisom, z dne 07.12.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 22.12.2010 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik prejel vlagateljev revizijski zahtevek dne 25.10.2010 in bi torej moral, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo v 15 dneh - to je najkasneje do dne 09.11.2010. Naročnik je odločitev o revizijskem zahtevku sprejel (šele) dne 30.11.2010, torej po preteku 15-dnevnega roka. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je določitev 15-dnevnega roka za odločitev o revizijskem zahtevku postavljen zlasti v korist vlagatelja zahtevka za revizijo, s čimer naj bi se zagotovila čim hitrejša rešitev spora med naročnikom in vlagateljem, vlagatelj pa ima v primeru, če naročnik ne odloči znotraj navedenega roka - torej v primeru naročnikovega molka, možnost, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem ni omejen z rokom, o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo pa mora v tem primeru obvestiti tudi naročnika. Iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN namreč izhaja, da v kolikor vlagatelj v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, o čemer mora obvestiti tudi naročnika. Vlagatelj pa v obravnavanem primeru ni ravnal v skladu z navedeno zakonsko določbo, saj je dve vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi naročnikovega molka (vlogi z dne 12.11.2010 in z dne 15.11.2010) odstopil zgolj naročniku. Ne glede na navedeno pa je naročnik zahtevek za revizijo vendarle meritorno obravnaval, vlagatelj pa je naročnika (po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo) pravočasno obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. S spornim naročnikovim ravnanjem torej niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi, saj opisano dejanje ni vplivalo niti na dostopnost pravnega varstva, niti na končni izid obravnavanega postopka, nenazadnje pa je vlagatelj nastalo situacijo (vsaj delno) povzročil tudi sam.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ni obravnaval njegove vloge za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in da mu ni omogočil vpogleda v spisovno in ponudbeno dokumentacijo. Vlagatelj navaja, da iz razloga, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbe in v spisovno dokumentacijo, ni mogel preveriti, ali so postavljena pravila uporabljena enako strogo pri vseh sodelujočih ponudnikih. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna, popolna in najcenejša ter da jo je naročnik nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti v skladu z 41., 42. in 43. členom ZJN-2 zapisal v točki D Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Podatki za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, 41. - 43. člen ZJN-2).

Naročnik je v točki d.7 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel, da morajo ponudniki predložiti:

"Izjavo, da ima ponudnik poravnane prispevke za socialno varnost ter davke, v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali določbami Republike Slovenije.

Ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji podpiše izjavo (Razpisni obrazec št. 4), dano pod kazensko in materialno odgovornostjo in v skladu s točkama e) in f) 4. odstavka 42. člena ZJN-2. Ponudniki s sedežem izven Republike Slovenije pa morajo predložiti dokazila, ki ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb. V kolikor država, v kateri ima ponudnik sedež, ne izdaja takšnih dokazil, jih lahko v skladu s 5. odstavkom 42. člena ZJN-2, nadomesti z izjavami kot so definirane v tem členu".

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Razpisni obrazec št. 4 (Izjava o sposobnosti ponudnika), ki so ga morali ponudniki izpolniti s svojim nazivom in naslovom ter ga podpisati in žigosati. S podpisom predmetnega obrazca so ponudniki (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdili s strani naročnika vnaprej pripravljene izjave oziroma so med drugim potrdili, da "izpolnjujejo obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ter davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imajo sedež ali določbami Republike Slovenije" (sedma alineja Razpisnega obrazca št. 4).

Naročnik si je v točki d.9 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe pridržal pravico, da bo lahko podatke iz Razpisnega obrazca št. 4 preveril pri pristojnih institucijah. V ta namen je v razpisno dokumentacijo predložil Razpisni obrazec št. 5 (Pooblastilo ponudnika za pridobitev podatkov), s podpisom katerega so ga ponudniki med drugim pooblastili, da lahko od Davčne uprave Republike Slovenije pridobi potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih.

Izhodišče za določitev pogoja, ki se nanaša na izpolnjevanje davčnih obveznosti in na izpolnjevanje obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost, predstavljata točki e) in f) petega odstavka 42. člena ZJN-2, ki dopuščata, da lahko naročnik določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost (točka e) in davkov (točka f) v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika. Navedeni pogoj je uvrščen med fakultativne pogoje, kar pomeni, da je njegova določitev v razpisni dokumentaciji odvisna od presoje naročnika.

Cilj javnega naročanja je v pridobitvi čim bolj zanesljivega ponudnika, zato je razumljivo, da naročniki lahko (med drugim) zahtevajo od ponudnikov, da imajo poravnane davke in prispevke za socialno varnost. Naveden podatek namreč ne odraža le njihove finančne stabilnosti oziroma (ne)likvidnosti, temveč kaže tudi njihovo siceršnjo poslovno (ne)disciplino oziroma (ne)odgovornost do državne blagajne. Postavljen pogoj tako zmanjšuje riziko naročnika, da bi izbral ponudnika, ki ne bi mogel uspešno realizirati razpisanega posla, kar vse je povezano z novimi postopki in z dodatnimi stroški. ZJN-2 torej prepušča naročniku, da ob upoštevanju predmeta javnega naročila, sam določi, ali bo v okviru javnega naročanja posloval s subjektom, ki nima plačanih prispevkov za socialno varnost in davkov oziroma s ponudnikom, ki ne izpolnjuje davčnih obveznosti in obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, ali pa takšen ponudnik zanj predstavlja preveliko poslovno tveganje.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, se je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je dobava in montaža opreme za dom starejših občanov, odločil, da ponudnikom, za katere se bo izkazalo, da niso poravnali vseh obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ter davkov oziroma, da ponudnikom, ki ne izpolnjujejo obveznosti s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost (v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imajo sedež ali določbami Republike Slovenije), ne bo priznal sposobnosti za udeležbo v postopku.

Vlagatelj je v ponudbo predložil (podpisan in žigosan) Razpisni obrazec št. 4 (Izjava o sposobnosti ponudnika), iz katerega med drugim izhaja, "da izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ter davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali določbami Republike Slovenije" in Razpisni obrazec št. 5, s katerim je pooblastil naročnika, da lahko podatke iz Razpisnega obrazca št. 4 preveri pri pristojnih organih. Naročnik je ravnal v skladu z vnaprej napovedano možnostjo iz točke d.9 razpisne dokumentacije in zaprosil Davčno upravo Republike Slovenije (Davčni urad Celje), naj mu za vlagatelja posreduje podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti (enako je naročnik, kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve te odločitve, ravnal tudi pri presoji ponudbe izbranega ponudnika). Davčna uprava Republike Slovenije (Davčni urad Celje) je naročniku posredovala dokument (Obvestilo o izpolnjevanju obveznosti kandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja v zvezi s plačili davkov oziroma prispevkov za socialno varnost) št. DT 439-113/2010 - 0409-03, z dne 07.10.2010, iz katerega izhaja, da vlagatelj na dan prejema vloge v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva izkazuje davčni dolg, in sicer tako za davke in prispevke na izplačane plače in druge prejemke, kot tudi za davek na dodano vrednost in za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kot dalje izhaja iz navedenega dokumenta, je bila davčna izvršba po odločbi za obročno plačilo davčnega dolga iz naslova prispevkov PIZ, z dne 25.01.2010, odložena za približno polovico izkazanega dolga davčnega zavezanca (vlagatelja), oziroma je bilo vlagatelju (za ta del dolga) dovoljeno obročno plačilo davka na 24 obrokov, pri čemer bo zadnji obrok zapadel dne 25.01.2012. Iz obvestila tudi izhaja, da je vlagatelj dne 15.07.2010 ponovno vložil vlogo za odlog plačila (preostalega) davčnega dolga za nadaljnjih 24 mesecev ter da je predmetna vloga še v odločanju pred pristojnim davčnim organom, saj je bil vlagatelj dne 27.09.2010 pozvan, naj jo dopolni z ustreznim zavarovanjem.

Kot izhaja iz Zapisnika o opravljenem razgovoru med vlagateljem in Davčnim uradom Celje, št. 4292-404/2010-5-0406-00, z dne 20.10.2010 (naveden zapisnik je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo), se vlagatelj z neporavnanimi davčnimi obveznosti na dan poteka roka za oddajo ponudb (31.08.2010) sicer strinja, vendar ob tem poudarja, "da v zvezi s poravnavo dolga že od 15.07.2010 tečejo določene aktivnosti" in "da je bila dne 15.07.2010 vložena vloga za odlog davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki pa še ni rešena". Vlagatelj tudi zatrjuje, da je iz evidence obračunov za DDV razvidno, da sta bila ugotovljena dva presežka (za meseca julij in avgust 2010) in da naj bi bila z njima pobotana davčna dolgova v višini obeh presežkov (dne 27.10.2010 in dne 08.11.2010).

Postopek za odlog in obročno plačevanje davka ureja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZDavP-2) in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/2006 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu z 102. členom ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode (prvi odstavek 102. člena). Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter na podlagi predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode (drugi odstavek 102. člena). Davčni organ odloči o odlogu oziroma o obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge (tretji odstavek 102. člena). V skladu s prvim odstavkom 103. člena, se davčnemu zavezancu, ne glede na prvi odstavek 102. člena, v primeru, če predloži kateri koli instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona, ali če dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev. Instrumenti zavarovanja so bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ, garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ, cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ, avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ in davčni polog (prvi odstavek 117. člena). Davčni organ lahko na zahtevo zavezanca za davek sprejme tudi druge instrumente zavarovanja, če ti instrumenti na enakovreden način zagotavljajo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti (drugi odstavek 117. člena). Davčni organ zahteva zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo (prvi odstavek 111. člena). Davčni organ lahko sporazumno z zavezancem za davek zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti tudi z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini (112. člen). Podrobnejši kriteriji in način ugotavljanja hujše gospodarske škode ter načini predložitve instrumenta zavarovanja, kriteriji za določitev njegove višine ter način sprostitve in unovčitve instrumenta zavarovanja ureja Pravilnik.

Kot izhaja iz zgoraj predstavljenih zakonskih določil, temelji presoja davčnega organa o tem, ali bo davčnemu zavezancu dovolil odlog davčnih obveznosti oziroma plačilo davka v mesečnih obrokih na podlagi jasnih in strogih zakonsko določenih kriterijev oziroma, da zgolj dejstvo, da je posamezen davčni zavezanec vložil vlogo za odlog ali za obročno odplačevanje davčnih obveznosti, še ne pomeni, da bo vlogi tudi ugodeno. Ker do poteka roka za oddajo ponudb davčni organ o vlagateljevi vlogi še ni odločil (oziroma vlagatelju ni odobril odloka oziroma obročnega plačila zapadlih davčnih obveznosti), je potrebno pritrditi naročniku, da vlagatelj ni izpolnil sporne zahteve iz točke d.7 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe oziroma, da iz navedenega razloga ni mogoče šteti, da ima vlagatelj "poravnane prispevke za socialno varnost ter davke v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali določbami Republike Slovenije" oziroma "da vlagatelj izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ter davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež ali določbami Republike Slovenije". Na navedeno ugotovitev ne more vplivati niti dejstvo, da je vlagatelj vlogo za odlog plačila davčnega dolga vložil pred potekom roka za oddajo ponudb oziroma celo preden je naročnik začel s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. Ker torej o morebitnem novem odlogu plačila zapadlih davčnih obveznosti davčni organ do poteka roka za oddajo ponudb (niti do sprejema sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika) še ni odločil (kot izhaja iz dokumenta Davčnega urada Celje, št. DT 439-113/2010 -0409-03, z dne 07.10.2010, in iz Zapisnika o opravljenem razgovoru med vlagateljem in Davčnim uradom Celje, št. 4292-404/2010-5-0406-00, z dne 20.10.2010, je bil vlagatelj dne 27.09.2010 pozvan k dopolnitvi vloge z ustreznim zavarovanjem), se je potrebno strinjati z naročnikom, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja iz točke d.7 razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno in popolno ponudbo v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Ker je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna že iz zgoraj navedenega razloga, Državna revizijska komisija ni presojala tudi drugih razlogov, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena, saj presoja slednjih ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj niti na odločitev v konkretnem revizijskem postopku.

Čeprav je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeva ponudba ni pravilna in popolna, pa je iz razloga, ker vlagatelj zatrjuje, da ni mogel ugotoviti, ali so bili razpisni pogoji v spornih delih enako uporabljeni tudi pri preostalih ponudnikih (naročnik ni izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo), izvedla dokazni postopek z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je (skladno s preiskovalnim pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN) ugotavljala, ali je ponudba izbranega ponudnika v vseh spornih segmentih (zaradi neizpolnjevanja katerih je bila zavrnjena vlagateljeva ponudba) pravilna in popolna. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je skladna tudi z njeno dosedanjo prakso in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je predložil (izpolnjena, podpisana in žigosana) Razpisni obrazec št. 4 (Izjava o sposobnosti ponudnika) in Razpisni obrazec št. 5. (Pooblastilo ponudnika za pridobitev podatkov). Iz Obvestila o izpolnjevanju obveznosti kandidata ali ponudnika, ki ga je izdala Davčna uprava Republike Slovenije (Davčni urad Ljubljana), št DT 420-3950/2010-02-0802-10, z dne 06.10.2010, izhaja, da izbrani ponudnik nima neporavnanih davčnih obveznosti. Naročnik je torej tudi pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika od pristojnega davčnega urada zahteval podatke o poravnanih davkih in prispevkih za socialno varnost oziroma je ravnal v skladu z vnaprej predvideno možnostjo iz točke d.9 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Izbrani ponudnik je prav tako predložil tudi obrazec BON-2, iz katerega izhaja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel neporavnanih dospelih obveznosti. Iz razloga, ker je naročnik izostanek podatka o uporabni površini ter podatka o času, ki je bil potreben za izvedbo ponujenih referenčnih del, obravnaval kot nebistveno formalno pomanjkljivost vlagateljeve in ostalih ponudb v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 oziroma iz razloga, ker glede navedene (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe med strankama v tem postopku tudi sicer ni več spora, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo zavrnila.

Čeprav navedeno v tem odstavku ni vplivalo na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, nedopustno navedel nov razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe oziroma je navedel, da je bila vlagateljeva ponudba izločena tudi zato, ker je ponudil neobičajno nizko ceno (v smislu 49. člena ZJN-2). Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te popolno pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oziroma v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v revizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe.

Ob vsem navedenem, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno in nepopolno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da je bila njegova ponudba pravilna in popolna ni utemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.01.2011

predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

OBČINA HODOš, Hodoš 52, Hodoš
Odvetniška družba Gregorovič- Pungartnik d.n.o., o.p., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur
ATLAS OPREMA d.o.o., Samova 12a, Ljubljana
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana






























številka: 018-326/2010-7