018-323/2010 Univerza v Mariboru

Številka: 018-323/2010-24

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu BEGRAD d.d., Kočevarjeva 4, Novo mesto in GRANIT d.d., Ljubljanska cesta 69, Slovenska Bistrica, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 12. 2010

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja z dne 9. 12. 2010 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in razširitve zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 1. 12. 2010, pod št. 302-1mf/2008/285.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2010 in razširitvi zahtevka za revizijo z dne 18. 10. 2010, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških, nastalih z revizijo, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo in razširitvi zahtevka za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 9. 2009, pod št. 2009-01-JN2-MF, izdal sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", katerega je izvajal po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 24. 9. 2009, pod št. objave JN7861/2009 in v Uradnem listu EU dne 29. 9. 2009, pod št. objave 2009/S 187-269048.

Po zaključeni prvi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila je naročnik izvedel drugo fazo in dne 14. 9. 2010, pod št. 302-1mf/2008/175, izdal Obvestilo o izboru, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejšega ponudnika izbere poslovodečega ponudnika METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 9. 2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev Obvestila o izboru z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175 ter razveljavitev naročnikovega sklepa o dovolitvi zamenjave partnerja v konzorciju izbranega ponudnika in priznanju sposobnosti konzorciju v spremenjeni sestavi z dne 12. 5. 2010, št. S 198/2010-641 ST.

Naročnik je dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234, izdal (novo) Obvestilo o izboru, s katerim je ponudnike obvestil, da se odpravi Obvestilo o izboru z dne 14. 9. 2010 in se kot najugodnejšega ponudnika (ponovno) izbere izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/235, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 23. 9. 2010 zavrgel. Vlagatelj je zoper navedeni sklep z vlogo z dne 18. 10. 2010 pri Državni revizijski komisiji podal pritožbo. Hkrati je podal razširitev revizijskega zahtevka zoper (novo) Obvestilo o izboru z dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234. Državna revizijska komisija je s sklepom, izdanim dne 27. 10. 2010 pritožbi vlagatelja ugodila in odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo z dne 23. 9. 2010 in razširitvi zahtevka za revizijo z dne 18. 10. 2010, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 10. 2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikovega Obvestila o izboru z dne 14. 10. 2010, št. 302-1mf/2008/234.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 12. 11. 2010, pod št. 302-1mf/2008/278, zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 23. 9. 2010 ugodil in razveljavil Obvestilo o izboru z dne 14. 9. 2010, pod št. 302-1mf/2008/175. V obrazložitvi sklepa je tudi zapisal, da bo o razširitvi zahtevka za revizijo z dne 18. 10. 2010 odločal v okviru zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2010, saj se obe vlogi nanašata na izpodbijanje Obvestila o izboru z dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 1. 12. 2010, pod št. 302-1mf/2008/285, zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 25. 10. 2010 in razširitev zahtevka za revizijo z dne 18. 10. 2010 zavrgel, zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa zavrnil. V obrazložitvi sklepa je naročnik povzel dejansko stanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, svojo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in razširitve zahtevka za revizijo pa utemeljil z ugotovitvijo, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo skladno z 9. členom ZRPJN. Naročnik vlagatelju priznava interes za dodelitev naročila, ker je vlagatelj predložil ponudbo, vendar pa po mnenju naročnika vlagatelj ni uspel izkazati, da zatrjevana kršitev vpliva na njegov pravni položaj tako, da mu je ali da bi mu lahko zaradi tega nastala škoda. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo zatrjeval, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, vendar vlagatelj pri tem ni navedel stopnje verjetnosti nastanka škode, oblike škode, višine škode, predvsem pa škode ni konkretiziral in ustrezno dokazal. Zgolj trditev, da bi vlagatelju zaradi ravnanja naročnika lahko nastala škoda, po mnenju naročnika ne zadosti standardu, ki ga ZRPJN predpisuje v 9. členu za izkazovanje aktivne legitimacije. Naročnik je dalje pojasnil, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot neprimerna, skladno s prakso Državne revizijske komisije, ni več mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije, t.j. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Naročnik je dalje navajal, da je bila ponudba vlagatelja ocenjena kot nepravilna in izločena, saj vlagatelj ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolne, jo je treba po mnenju naročnika v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrniti. To pomeni, da tak ponudnik dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti, ki bi naj bile storjene s strani naročnika, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati pravno relevantna škoda, meni naročnik. Vlagatelj ne definira, kako in v kakšni višini bi mu lahko nastala škoda. Ker je ne opredeli, po mnenju naročnika s tem priznava, da mu škoda ni in ne bo nastala. Ker vlagatelj ne izpolnjuje drugega pogoja iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN, po mnenju naročnika nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, zato je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik se je pri tem skliceval še na obrazložitev iz 4. točke sklepa, v kateri je navajal razloge za izločitev ponudbe vlagatelja. Razloge za izločitev ponudbe vlagatelja je naročnik podrobneje opisal tudi v točki 2, 3, 5 in 6 obrazložitve sklepa, medtem ko se je v preostalem delu obrazložitve opredelil do revizijskih očitkov, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 12. 2010 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo zaradi zavrženja revizijskega zahtevka in obvestilo o nadaljevanju postopka zoper stroškovni del naročnikove odločitve. Vlagatelj je v okviru pritožbe navajal, da na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasno vlaga pritožbo. Vlagatelj je vztrajal pri vseh navedbah iz zahtevka za revizijo, dodatno pa je navajal nova dejstva in priložil dokaze, ki jih zaradi objektivnih okoliščin v revizijskem zahtevku ni mogel predložiti. Vlagatelj je glede naročnikovih navedb, da vlagatelj ni izkazal nastanka škode in posledično aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, navajal, da so te navedbe v celoti ovržene v četrtem odstavku, točke I.2 zahtevka za revizijo z dne 14. 10. 2010 ter potrjene z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-282/2010 z dne 27. 10. 2010, ko je razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 24. 9. 2010. Vlagatelj je dalje odgovoril na naročnikove navedbe iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe in popolnost ponudbe izbranega ponudnika. V okviru izpodbijanja stroškovnega dela sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj navajal, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo v stroškovnem delu sklepa.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 14. 12. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila, s katero Državna revizijska komisija še ni razpolagala.

Naročnik je z vlogami z dne 16. 12. 2010, 17. 12. 2010 in 20. 12. 2010 podal dodatna pojasnila in dokazila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 12. 2010 posredoval dodatno dokazilo.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe vlagatelja dokumentacije v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo (sklep št. 302-1mf/2008/285 z dne 1. 12. 2010), je naročnik odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo oprl na dejstvo, da vlagatelj naj ne bi izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) verjetno izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj je naročnik vlagatelju v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti priznal sposobnost, vlagatelj pa je v drugi fazi postopka predložil ponudbo. S tem je torej izpolnjen prvi od kumulativno določenih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Naročnik pa vlagatelju ne priznava, da je izkazal, da mu je zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (ki se je manifestirala v Obvestilu o izboru z dne 14. 10. 2010, št. 302-1mf/2008/234), povzročena ali bi mu lahko bila povzročena škoda. Naročnik je takšno odločitev utemeljil z dvema razlogoma, in sicer 1) ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel stopnje verjetnosti nastanka škode, oblike škode, višine škode, prav tako pa škode ni konkretiziral in ustrezno dokazal in 2) ker je naročnik ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepopolna.

Državna revizijska komisija je iz spisovne dokumentacije za predmetno javno naročilo ugotovila, da je naročnik za oddajo predmetnega javnega naročila izvajal drugo fazo postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, v katerem je pravočasno prejel pet ponudb. Kot izhaja iz Obvestila o izboru, izdanega dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234 (ki ga je vlagatelj izpodbijal v zahtevku za revizijo), je naročnik kot popolno ocenil le ponudbo izbranega ponudnika in na tej podlagi izbranemu ponudniku tudi oddal javno naročilo, medtem ko je vse ostale ponudbe (vključno s ponudbo vlagatelja) izločil kot nepopolne.

Iz zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2010 (in razširitve zahtevka za revizijo z dne 18. 10. 2010, ki po vsebini izpodbija isto ravnanje naročnika) izhaja, da je vlagatelj izpodbijal naročnikovo ravnanje tako v delu, v katerem je naročnik ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepopolna kot tudi v delu, v katerem je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj je v okviru navedenega zatrjeval kršitve naročnika in navajal dejstva in predložil dokaze, s katerimi je izkazoval te kršitve, s čimer je po mnenju Državne revizijske komisije verjetno izkazal realno stopnjo verjetnosti nastanka oziroma možnosti za nastanek škode. Namreč, skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Iz navedenega izhaja, da ponudniki z vlaganjem zahtevkov za revizijo izpodbijajo določena ravnanja naročnika, za katera menijo, da predstavljajo kršitve pravil javnega naročanja in katera posegajo oziroma bi lahko bistveno posegala v njihov položaj v postopku oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru bi v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo izpodbijana odločitev o oddaji naročila z dne 14. 10. 2010 bila razveljavljena, zaradi česar bi v morebitnem ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb lahko obstajala možnost za oddajo naročila vlagatelju. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Tudi vlagatelj je v zahtevku za revizijo v okviru utemeljevanja aktivne legitimacije navajal, da kolikor naročnik ne bi ravnal protipravno in bi sledil odločitvi Državne revizijske komisije v predhodnem revizijskem postopku (št. 018-150/2010), bi lahko izbral ponudbo vlagatelja, česar pa ni storil, zato vlagatelju grozi nastanek večje gospodarske škode. Vlagatelj je še navajal, da mu je potrebno priznati aktivno legitimacijo najmanj v delu zatrjevanja popolnosti njegove ponudbe; kolikor pa se navedene trditve izkažejo za utemeljene in je naročnik ponudbo vlagatelja neupravičeno izločil, pa ima vlagatelj pravico izpodbijati tudi popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Kolikor bi se torej vlagateljevi revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe, izkazali za utemeljene, bi vlagatelj izkazoval (nadaljnjo) aktivno legitimacijo tudi za izpodbijanje naročnikovega ravnanja v delu, ki se nanaša na popolnost in izbor ponudbe izbranega ponudnika. Ob ugotovitvi popolnosti ponudbe vlagatelja in hkratni nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika pa bi obstajala možnost za oddajo naročila vlagatelju. Naročnik zato v tem trenutku, dokler ne bo o zahtevku za revizijo odločila tudi Državna revizijska komisija, ne more odvzeti aktivne legitimacije vlagatelju zgolj zaradi dejstva, ker je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. Slednja ugotovitev v trenutku odločanja o zahtevku za revizijo pred naročnikom namreč še ni "pravnomočno" ugotovljena oziroma še ni potrjena s strani Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 9. in 13. členom ZRPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Ne drži namreč argumentacija naročnika, da ZRPJN v 9. členu zahteva, da bi moral vlagatelj zato, da bi izkazal aktivno legitimacijo navesti stopnjo verjetnosti nastanka škode, obliko in višino škode oziroma škodo konkretizirati in dokazati. Določba prvega odstavka 9. člena ZRPJN zahteva le, da vlagatelj verjetno izkaže, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi zatrjevanih kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija je zato pritožbi vlagatelja na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in razširitve zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 1. 12. 2010, pod št. 302-1mf/2008/285 ter naložila naročniku, da mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 25. 10. 2010 in razširitvi zahtevka za revizijo z dne 18. 10. 2010, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je s pritožbo naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v stroškovnem delu odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, v katerem je naročnik zavrnil zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o (ne)neutemeljenosti zahtevka za revizijo, odločila, da se odločitev o stroških postopka, nastalih z revizijo, pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo in razširitvi zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23. 12. 2010



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor
- Odvetniška družba Križanec, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana
- METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, 2311 Hoče
- ALPINE BAU, GmbH Salzburg, Podružnica Celje, Mariborska 88, 3000 Celje
- ZET GRADNJE d.o.o., Gledališka ulica 8, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana