018-330/2010 INFRA, d. o. o. in HESS, d. o. o.

Številka: 018-330/2010-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice senata mag. Nataše Jeršič, članice senata Miriam Ravnikar šurk in članice senata Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[i]zvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško - LOT A3" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PRIMORJE, d. d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega zastopa odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o. p., d. o. o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika INFRA, d. o. o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem, ter HESS, d. o. o., Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22. decembra 2010 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01833010), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 10.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 06. aprila 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "[i]zvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško - LOT A3" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 07. aprila 2010 (pod številko objave JN2728/2010), v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 69, pa dne 09. aprila 2010 (in sicer pod številko dokumenta 103186). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 14. aprila 2010 (pod številko objave JN3012/2010), dne 23. aprila 2010 (pod številko objave JN3296/2010), dne 07. maja 2010 (pod številko objave JN3613/2010) in dne 11. maja 2010 (pod številko objave JN3694/2010). Dodatne informacije so bile v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 74, objavljene dne 16. aprila 2010 (pod številko dokumenta 109442), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 82, dne 28. aprila 2010 (pod številko dokumenta 121884), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 90, dne 08. maja 2010 (pod številko dokumenta 134004), v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 92, pa dne 12. maja 2010 (pod številko dokumenta 137092).

Naročnik je dne 15. julija 2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka 1/2010, zoper katero je pet ponudnikov vložilo zahtevke za revizijo, ki jih je naročnik zavrnil kot neutemeljene, Državna revizijska komisija pa je o njih odločila s sklepi številka 018-209/2010-13, 018-209/2010-14, 018-209/2010-15 in 018-209/2010-16 (vsemi z dne 30. septembra 2010), ter s sklepom številka 018-209/2010-17 (z dne 15. oktobra 2010).

Naročnik je dne 27. oktobra 2010 sprejel (novo) odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila, številka 1-ZJN/2010 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se kot najugodnejši izbere ponudnik "SCT Asfalti d.o.o., Ljubljana, Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 28. oktobra 2010, dne 02. novembra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo, poimenovano "ZAHTEVA ZA VPOGLED V PONUDBO IZBRANEGA PONUDNIKA", znak vlagatelja L5-R 19/2010, z dne 29. oktobra 2010.

Naročnik je, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, dne 09. novembra 2010 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo (številka 1012626), v katerem vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji naročila, naročnik pa vlagatelju povrne stroške postopka (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj
- zatrjuje, da v izbrani ponudbi ni izkazano izpolnjevanje pogoja, da je ponudnik v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno izvedel najmanj dva projekta ureditve brežin ali vodotokov, vsakega v znesku nad 800.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost),
- zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v obrazcu 2.7.13. ni navedel vseh (svojih) podizvajalcev, ter dodaja, da ima "ponudnik več kot očitno namen sodelovati še z drugimi podizvajalci in ne samo s tistimi, ki jih je navedel v obrazcu 2.7.13", s čimer je naročniku podal zavajajočo informacijo in bi morala biti njegova ponudba izločena,
- zatrjuje, da "banka sicer jamči, da bo na zahtevo naročnika temu izplačala zahtevani znesek po bančni garanciji brez dodatnega utemeljevanja, vendar pa bančna garancija ne vsebuje navedb, da bo to banka storila "nepreklicno in brezpogojno"".

Naročnik je vlagatelja s pozivom, poimenovanim "ZAHTEVA ZA DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", z dne 10. novembra 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo "s potrdilom o plačilu takse za postopek revizije oddaje javnega naročila v višini 10.000,00 EUR". Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 11. novembra 2010, dne 15. novembra 2010 pa je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel vlagateljevo vlogo, poimenovano "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", znak vlagatelja L5-NUP-R19/2010, z dne 12. novembra 2010, skupaj s prilogo.

Naročnik je dne 19. novembra 2010 sprejel sklep (številka 1021315), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa ni ugodil (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
- zatrjuje, da izbrani ponudnik oziroma njegov podizvajalec izpolnjujeta "pogoj zahtevanih dveh projektov ureditve brežin ali vodotokov", ker je od štirih navedenih projektov s tremi zadostil "zahtevi po dveh, ki sta bila zahtevana v razpisni dokumentaciji",
- zatrjuje, da "je vlagatelj napačno navajal, da je izbrani ponudnik v pojasnilu dodatno navajal podizvajalce, ki jih v obrazcu 2.7.13 ni navedel in zavajal naročnika",
- zatrjuje, da iz celotnega ostalega teksta obeh bančnih garancij za resnost ponudbe izhaja, da sta ti po vsebini brezpogojni in nepreklicni.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. novembra 2010, dne 26. novembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno (s povratnico) na pošto oddal vlogo, poimenovano "NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO in PRIPRAVLJALNA VLOGA VLAGATELJA, znak vlagatelja P/470AG, z dne 26. novembra 2010. Z omenjeno vlogo je vlagatelj naročniku med drugim sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 1021378, z dne 30. novembra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 02. decembra 2010, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-330/2010-3, z dne 07. decembra 2010, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejel dne 08. decembra 2010, dne 10. decembra 2010 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis, poimenovan "Odgovor na poziv na odstop manjkajoče dokumentacije", številka 1021433, z dne 08. decembra 2010, skupaj s prilogo.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 07. aprila 2010, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije in objave v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom (najprej) sporno, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi izkazal, da je v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno izvedel dva projekta ureditve brežin ali vodotokov, vsakega v znesku nad 800.000,00 EUR (brez davka na dodano vrednost). Medtem, ko vlagatelj zatrjuje, da z referencami, predloženimi v ponudbi, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni izkazal izpolnjevanja omenjenega pogoja, naročnik zatrjuje nasprotno.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zainteresirane gospodarske subjekte povabil, da oddajo svoje pisne ponudbe "skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2" (točka "1.2. Predmet naročila" poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"). Pri tem je naročnik določil, da
- bo usposobljenost za izvedbo del in storitev priznana vsem ponudnikom, ki izpolnjujejo naštete pogoje, med drugim tudi pogoj, da "so v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno izvedli najmanj" "dva projekta ureditve brežin ali vodotokov, vsakega v znesku nad 800.000,00 EUR brez DDV". Kot dokazilo, s katerim se dokazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, je naročnik predvidel "Obrazec 2.7.15." (druga alineja točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", smiselno enako pa tudi točka "III.2.3) Tehnična sposobnost" obvestila o javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 07. aprila 2010),
- mora ponudba, ki jo odda ponudnik, med drugim vsebovati tudi seznam "gradbenih del opravljenih v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudbe, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu (Obrazec - 2.7.15.)" (točka 19 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo"),
- morajo v primeru, če ponudnik sodeluje s podizvajalci, pogoj v povezavi s točko 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti" izpolniti vsi sodelujoči kumulativno (predzadnji odstavek točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti").

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v izbrano ponudbo najprej ugotovila, da se v njej nahaja obrazec "2.7.13. Seznam podizvajalcev", v katerem ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, med drugim izjavlja, da bo "javno naročilo za Izvedbo gradbenih del za akumulacijski bazen HE Krško - LOT A3" izvedel s podizvajalcema "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana".

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v izbrano ponudbo kot naslednje ugotovila, da se v njej nahaja obrazec "2.7.15. Seznam gradbenih del opravljenih v zadnjih petih letih", v katerem "SCT d.d., ljubljana, slovenska 56", kot podizvajalec ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, navaja podatke o delih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudbe. Med omenjenimi deli so navedeni tudi štirje projekti (štiri referenčna dela) ureditve brežin ali vodotokov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija (vsebinske) ustreznosti projekta (referenčnega dela), poimenovanega "[i]zvedba zaščitnih ukrepov ob levem in desnem pasu AC trase od km 1,450 do km 3,000 na AC odseku Hrastje - Lešnica (ureditev brežin ali vodotokov)", ki je (z namenom izkazovanja ureditve brežin ali vodotokov) naveden v izbrani ponudbi, pač pa izpodbija (vsebinsko) ustreznost ostalih treh projektov (referenčnih del), navedenih v izbrani ponudbi (z namenom izkazovanja ureditve brežin ali vodotokov).

Glede projekta (referenčnega dela), poimenovanega "AC Maribor - Lenart III. etapa od km 5+000 do km 7+800 in AC Lenart - Sp. Senarska od km 7+800 do km 10+020 (ureditev brežin ali vodotokov)", ki je (z namenom izkazovanja ureditve brežin ali vodotokov) naveden v izbrani ponudbi, med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da omenjeni projekt (referenčno delo) po višini ni ustrezen, saj ne predstavlja zneska "nad 800.000,00 EUR brez DDV". Navedeno izhaja tako iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem ta med drugim zatrjuje, da "je ponujena referenca za dela na Avtocesti Maribor - Lenart in avtocesti Lenart - Sp. Senarska neustrezna, saj ne presega vrednosti 800.000 EUR, kot je bila zahtevana", kakor tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri naročnik navaja, da je vlagatelj "pravilno ugotovil, da je ponujena referenca za dela na Avtocesti Maribor-Lenart in avtocesti Lenart - Sp. Senarska" "neustrezna, saj ne presega vrednosti 800.000,00 EUR brez DDV, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji". V posledici navedenega naročnik tako (kot zatrjuje sam) navedenega projekta (referenčnega dela) pri preverjanju in ocenjevanju izbrane ponudbe (upravičeno) ni upošteval.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k odločanju o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami lastne razpisne dokumentacije in v skladu z določbami ZJN-2, ko je pri ugotavljanju, ali je na podlagi dokazil, ki se nahajajo v izbrani ponudbi, pa tudi na podlagi drugih dokumentov, na katerih temeljijo izjave (potrdila referenc), izkazano (vsebinsko) izpolnjevanje pogoja, da je ponudnik "v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno" izvedel (najmanj) "dva projekta ureditve brežin ali vodotokov, vsakega v znesku nad 800.000,00 EUR brez DDV", kot ustreznega štel projekt (referenčno delo), poimenovan "[r]ekonstrukcija odseka ceste G1-5 Celje - Sevnica - Krško, odsek 334 med km 3+813,35 in km 4+508,99 ter odsek 335 med km 0+000 in km 0+403,59 (ureditev brežin ali vodotokov)". V povezavi z navedenim projektom (referenčnim delom) namreč vlagatelj zatrjuje, da ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, saj naj bi v okviru pogodbe za naročilo, "na katero se nanaša referenca", "SCT d.d. izvajal posel skupaj s še dvema ponudnikoma", "kar pomeni, da vseh del ni izvedel sam", poleg tega pa predmet pogodbe (po zatrjevanju vlagatelja) "sploh niso bila dela, ki bi ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije, to je ureditev brežin in vodotokov, saj je bila predmet pogodbe rekonstrukcija ceste, kamor pa ureditev brežin in vodotokov ne sodi".

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, podanemu v zahtevku za revizijo, ter vpogledala v pogodbo številka XII-ZJN/07 (INFRA), številka 2415-07-001846/0 (DRSC) oziroma številka SCT CP - 2783/00, sklenjeno dne 04. januarja 2008 (v nadaljnjem besedilu: pogodba z dne 04. januarja 2008). Ob vpogledu v omenjeno pogodbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je njen predmet "[r]ekonstrukcija odseka ceste G1-5 Celje - Sevnica - Krško, odsek 334 med km 3+813,35 in km 4+508,99 ter odsek 335 med km 0+0,00 in km 0+403,59", vrednost pogodbenih del (brez davka na dodano vrednost) pa občutno presega (zahtevan) znesek "800.000,00 EUR brez DDV". Ob vpogledu v omenjeno pogodbo je Državna revizijska komisija prav tako ugotovila, da iz tabele, poimenovane "REKAPITULACIJA STROšKOV", "Predmet: 5. SKLOP: CESTNA INFRASTRUKTURA", ki je priloga pogodbe z dne 04. januarja 2008, izhaja, da je na primer
- pri postavki "Podporni zid PZ1" ("Cena brez DDV:" "210.979,36 â??") pripisan "SCT" (postavka številka 6),
- pri postavki "Pilotna stena PS-1; G1-5 Celje-Sevnica-Krško; odsek 4D-1; od km 4+174,00 do km 4+409,70" ("Cena brez DDV:" "1.101.306,15 â??") pripisan "SCT" (postavka številka 7).
V posledici ugotovitve, da pogodba z dne 04. januarja 2008 predstavlja dokazni predlog vlagatelja, pa tudi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na peti strani) sam navaja, da je "SCT d.d." "po podatkih vlagatelja v okviru navedene pogodbe opravljal le dela iz točk 6 in 7 rekapitulacije stroškov", je Državna revizijska komisija štela, da je dela pod navedenima postavkama (6 in 7) izvedel "SCT", podizvajalec ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila "[i]zvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško - LOT A3".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško - LOT A3 sicer obsega tudi zavarovanje brežin reke Save (četrta alineja točke "2.1.1. Predmet javnega naročila" Navodil ponudnikom), vendar pa naročnik v pogoju, določenem v drugi alineji točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti" (smiselno enako pa tudi v točki "III.2.3) Tehnična sposobnost" obvestila o javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 07. aprila 2010), ni zahteval, da bi morali ponudniki izkazati, da so v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno izvedli najmanj dva projekta ureditve brežin rek ali vodotokov, temveč je zapisal, da bo usposobljenost za izvedbo del in storitev priznana vsem ponudnikom, ki izpolnjujejo (med drugim tudi) pogoj, da "so v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno izvedli najmanj" "dva projekta ureditve brežin" (torej ne le projekte ureditve brežin rek, temveč tudi druge projekte ureditve brežin) "ali vodotokov". Kot brežine namreč ni mogoče šteti zgolj pasu zemlje ob vodi (brega), temveč tudi vzpetine nad ravninami in strme poševne strani pri nasipih.

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal (in dokazal), da je naročnik ravnal v neskladju z določbami lastne razpisne dokumentacije oziroma v neskladju z določbami ZJN-2, ko je ugotovil, da je na podlagi dokazil, ki se nahajajo v izbrani ponudbi, pa tudi na podlagi drugih dokumentov, na katerih temeljijo izjave (potrdila referenc), s projektom (referenčnim delom), poimenovanim "[r]ekonstrukcija odseka ceste G1-5 Celje - Sevnica - Krško, odsek 334 med km 3+813,35 in km 4+508,99 ter odsek 335 med km 0+000 in km 0+403,59 (ureditev brežin ali vodotokov)", v izbrani ponudbi izkazano (vsebinsko) izpolnjevanje pogoja, da je ponudnik "v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno" izvedel projekt "ureditve brežin ali vodotokov" "v znesku nad 800.000,00 EUR brez DDV". Ne gre namreč prezreti dejstva, da
a) so morali v primeru, če ponudnik sodeluje s podizvajalci, pogoj v povezavi z drugo alinejo točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti" izpolniti vsi sodelujoči kumulativno;
b) je "SCT" kot podizvajalec ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izvedel "[p]ilotn[o] sten[o] PS-1";
c) je pilotna stena (ta je pogosto sidrana) upogibna podporna konstrukcija, sestavljena iz armiranobetonskih pilotov različno velikega prereza, ki se jo uporablja tudi v primerih, ko je zaradi potencialne nestabilnosti terena potrebno v tla vgraditi nek konstrukcijski element. V posledici navedenega je mogoče izvedbo pilotne stene šteti za projekt ureditve brežin;
d) je "SCT" kot podizvajalec ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izvedel "[p]odporni zid PZ1";
e) je v izbrani ponudbi kot dokazilo, s katerim se dokazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, določenega v drugi alineji točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", priložen (izpolnjen) "Obrazec 2.7.15.";
f) je v izbrani ponudbi (z namenom izkazovanja ureditve brežin ali vodotokov) priložena potrjena referenca naročnika del ("IZJAVA - POTRDILO REFERENCE") za projekt (referenčno delo), poimenovan "[r]ekonstrukcija odseka ceste G1-5 Celje - Sevnica - Krško, odsek 334 med km 3+813,35 in km 4+508,99 ter odsek 335 med km 0+000 in km 0+403,59".
Prav tako omenjeni projekt v seštevku del, ki se nanašajo na "[p]odporni zid PZ1" in "[p]ilotn[o] sten[o] PS-1", presega tudi zahtevani znesek projekta ureditve brežin "nad 800.000,00 EUR brez DDV". Glede na navedeno naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3) upravičeno navaja, da "[t]a gradbena dela, za katera sam vlagatelj v revizijskem zahtevku pritrjuje, da jih je opravljal podizvajalec izbranega ponudnika v okviru celotnega posla predstavljajo" "dela na ureditvah brežin ali vodotokov".

Državna revizijska komisija z enako argumentacijo, ki jo je v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4) podal naročnik, zavrača tudi "dodaten argument" vlagatelja, da "je naročnik sam navedel, da morajo biti reference predložene za projekt ureditve brežin in vodotokov, ne pa za takšna dela v okviru drugega projekta". Naročnik namreč navaja, da "iz same pripravljene izjave - potrdilo reference v obrazcu izhaja, da sta naročnika predvidela dve poziciji, in sicer najprej pogodba v celotni vrednosti in nato še višina navedene vrste del, ki jih izvajalec potrdi pri potrjevalcu reference". Že na podlagi navedenega je torej razumeti, da je naročnik v navezavi na pogoj, določen v drugi alineji točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti", v razpisni dokumentaciji pod terminom "projekt" razumel tudi "ureditve brežin in vodotokov" "v okviru drugega projekta". Tudi v primeru, če bi bilo potrebno v omenjenih delih razpisno dokumentacijo opredeliti za nejasno, razpisne dokumentacije (kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih) v nobenem primeru ne bi bilo mogoče interpretirati v škodo ponudnikov (tako tudi ne v škodo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Iz razloga, ker
- je naročnik določil, da bo usposobljenost za izvedbo del in storitev priznana vsem ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoj, da "so v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe pravočasno in kvalitetno izvedli najmanj" "dva projekta ureditve brežin ali vodotokov",
- vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija (vsebinske) ustreznosti projekta (referenčnega dela), poimenovanega "[i]zvedba zaščitnih ukrepov ob levem in desnem pasu AC trase od km 1,450 do km 3,000 na AC odseku Hrastje - Lešnica (ureditev brežin ali vodotokov)", navedenega v izbrani ponudbi (z namenom izkazovanja ureditve brežin ali vodotokov),
- vlagatelj ni izkazal (in dokazal) vsebinske neustreznosti projekta (referenčnega dela), poimenovanega "[r]ekonstrukcija odseka ceste G1-5 Celje - Sevnica - Krško, odsek 334 med km 3+813,35 in km 4+508,99 ter odsek 335 med km 0+000 in km 0+403,59", ki bi pomenila neizpolnjevanje pogoja, določenega v drugi alineji točke 9 poglavja "2.5.6. Ocenitev usposobljenosti",
Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala navedb vlagatelja, ki se nanašajo na (domnevne) kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo, vlagatelj pa v njih izpodbija (vsebinsko) ustreznost še enega projekta (referenčnega dela), navedenega v izbrani ponudbi (z namenom izkazovanja ureditve brežin ali vodotokov). Tudi obravnava omenjenih navedb namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na položaj vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom (nadalje) sporno, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v obrazcu 2.7.13. navedel vse (svoje) podizvajalce. Medtem, ko vlagatelj zatrjuje, da ima "ponudnik več kot očitno namen sodelovati še z drugimi podizvajalci in ne samo s tistimi, ki jih je navedel v obrazcu 2.7.13", s čimer je naročniku podal zavajajočo informacijo in bi morala biti njegova ponudba izločena, naročnik zatrjuje, da "je vlagatelj napačno navajal, da je izbrani ponudnik v pojasnilu dodatno navajal podizvajalce, ki jih v obrazcu 2.7.13 ni navedel in zavajal naročnika".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zainteresirane gospodarske subjekte povabil, da oddajo svoje pisne ponudbe "skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2" (točka "1.2. Predmet naročila" poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"). Pri tem je naročnik določil, da
- mora ponudnik v primeru, če nastopa s podizvajalci, predložiti "seznam vseh sodelujočih podizvajalcev, ki mora vsebovati naziv podizvajalca in vrsto del (Obrazec 2.7.13.). V kolikor ponudnik nastopa brez podizvajalcev priloži na tem mestu ustrezno izjavo" (točka 16 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo"),
- mora ponudnik predložiti "seznam vseh podizvajalcev z navedbo naziva podizvajalca in vrste del, ki jih bodo izvajali podizvajalci. V primeru, da se gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete, sposobnosti ali reference podizvajalcev, morajo navedeni podizvajalci navedeno vrsto in obseg del tudi izvajati. Ponudnik mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom in v času njenega izvajanja, v primeru spremembe podizvajalcev med izvajanjem pogodbe, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Ponudnik mora preveriti vse podizvajalce in njihovo usposobljenost. Vsi podizvajalci morajo biti v ponudbi navedeni in kasneje ne smejo biti zamenjani brez pisnega soglasja naročnikov. Ponudnik prevzema odgovornost za izvedbo celotnega naročila vključno z deli, ki jih je oddal podizvajalcem." "Če ponudnik nastopa s podizvajalci, je za podizvajalce treba ponudbi priložiti dokumente iz točk 9, 10, 11, 12 in 15 1. dela klavzule 2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo" (poglavje "2.3.3. Podizvajalci").

Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej (s predloženim obrazcem "2.7.13. Seznam podizvajalcev") med drugim izjavil, da bo zadevno javno naročilo izvedel s podizvajalcema "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana". Enak podatek izhaja tudi iz preostale vsebine ponudbe, v kateri sta za pregradnim kartončkom, poimenovanim "PODIZVAJALCI", navedena "PODIZVAJALEC SCT D.D., LJUBLJANA" in "PODIZVAJALEC GEOINVEST D.O.O.".

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja in izvedla dokaz z vpogledom v "poziv naročnika izbranemu ponudniku z dne 23. 6. 2010, naj pojasni dejstva glede neobičajno nizke cene", ter dokaz z vpogledom v "pojasnilo izbranega ponudnika s prilogami". Ob vpogledu v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je tako Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja dopis ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, poimenovan "Postopek oddaje javnega naročila "Izvedba gradbenih del za akumulacijski bazen na HE Krško, Izvedba gradbenih del - LOT 3", št. JN 3296/2010, z dne 23.04.2010", z dne 06. julija 2010, številka 547/2010, s katerim se je ta odzval na naročnikovo ugotovitev, da je njegova končna ponudbena cena neobičajno nizka (v nadaljnjem besedilu: dopis številka 547/2010). V omenjenem dopisu, ki ga v zahtevku za revizijo omenja tudi vlagatelj, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, dejansko omenja "kopije ponudb potencialnih podizvajalcev" (ki nista "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana"), pa tudi pridobljene ponudbe "potencialnih podizvajalcev" (ki nista "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana"), vendar pa
- je gospodarski subjekt SŽ - ŽELEZNIšKO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, d. d., Ob zeleni jami 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d.; vlagatelj sicer v zahtevku za revizijo omenja "Železniško gradbeno podjetje d.o.o."), podal ponudbo na podlagi povpraševanja gospodarskega subjekta "SCT d.d.", ne pa na podlagi povpraševanja ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Navedeno izhaja tako iz navedbe naslovnika na ponudbi (številka 739b) SŽ - ŽGP Ljubljana, d. d., z dne 13. maja 2010, kakor tudi iz njene vsebine;
- je gospodarski subjekt GEOGRAD, d. o. o., Ljubljana, Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: GEOGRAD, d. o. o.), ki ga vlagatelj omenja v zahtevku za revizijo, podal ponudbo na podlagi povpraševanja gospodarskega subjekta "SCT d.d., Ljubljana", ne pa na podlagi povpraševanja ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Navedeno izhaja tako iz navedbe naslovnika na ponudbi (številka 071/2010) GEOGRAD, d. o. o., z dne 10. maja 2010, kakor tudi iz njene vsebine.
V posledici navedenega gre torej razumeti, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ko v dopisu številka 547/2010 omenja "kopije ponudb potencialnih podizvajalcev" (ki nista "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana"), pa tudi pridobljene ponudbe "potencialnih podizvajalcev" (ki nista "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana"), omenja potencialne podizvajalce gospodarskega subjekta "SCT d.d.", ne pa svojih potencialnih podizvajalcev. Ker je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi (s predloženim obrazcem "2.7.13. Seznam podizvajalcev") med drugim izjavil, da bo zadevno javno naročilo izvedel s podizvajalcema "SCT d.d. Ljubljana" in "GEOINVEST d.o.o. Ljubljana", naročnik ni ravnal v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije oziroma v nasprotju z določbami ZJN-2, ko je ugotovil, da je v izbrani ponudbi izkazano izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, zlasti še zahtev, določenih v točki 16 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo" in prvem stavku poglavja "2.3.3. Podizvajalci". Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi bilo potrebno v ponudbi predložiti seznam (vseh) sodelujočih podizvajalčevih podizvajalcev, temveč je zahteval predložitev seznama (vseh) sodelujočih podizvajalcev. Poleg tega iz Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/2007), na katere določbe se naročnik sklicuje v svoji razpisni dokumentaciji, v 2. členu izhaja, da gre za podizvajalsko razmerje (zgolj) v vseh primerih, ko glavni izvajalec del ali celoto javnega naročila s pogodbo odda v izvajanje drugi osebi, to je podizvajalcu (v zvezi s tem sicer pogledati tudi 56. člen ZJN-2B). Smiselno zelo podoben zaključek je tako upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (šesti in sedmi odstavek na strani 4) napravil tudi naročnik, ki navaja, da je "[i]zbrani ponudnik" "v obrazcu 2.7.13. res navedel le podizvajalca SCT d.d. Ljubljana in Geoinvest d.o.o. iz Ljubljane, s katerima pa je v celoti zadostil vsem pogojem iz razpisne dokumentacije", pa tudi, da "je vlagatelj napačno navajal, da je izbrani ponudnik v pojasnilu dodatno navajal podizvajalce, ki jih v obrazcu 2.7.13 ni navedel in zavajal naročnika, saj je le-ta priložil ponudbe" "podizvajalcev svojega podizvajalca SCT d.d.". Glede na navedeno tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, glede navedbe podizvajalcev v svoji ponudbi "več kot očitno podal naročniku zavajajočo informacijo in bi morala biti njegova ponudba izločena".

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati (in dokazati), da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v obrazcu 2.7.13. ni navedel vseh (svojih) podizvajalcev, niti, da je "več kot očitno podal naročniku zavajajočo informacijo in bi morala biti njegova ponudba izločena". Posledično vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati (in dokazati), da bi naročnik ni ravnal v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije oziroma v nasprotju z določbami ZJN-2, ko je ugotovil, da je v izbrani ponudbi izkazano izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, zlasti še zahtev, določenih v točki 16 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo" in prvem stavku poglavja "2.3.3. Podizvajalci".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom (kot slednje) sporno, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložil garanciji za resnost ponudbe, ki sta nepreklicni in brezpogojni. Medtem, ko vlagatelj zatrjuje, da "banka sicer jamči, da bo na zahtevo naročnika temu izplačala zahtevani znesek po bančni garanciji brez dodatnega utemeljevanja, vendar pa bančna garancija ne vsebuje navedb, da bo to banka storila "nepreklicno in brezpogojno"", naročnik zatrjuje, da "iz celotnega ostalega teksta obeh bančnih garancij izhaja, da sta le-ti brezpogojni in nepreklicni po vsebini".

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zainteresirane gospodarske subjekte povabil, da oddajo svoje pisne ponudbe "skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2" (točka "1.2. Predmet naročila" poglavja "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE"). Pri tem je naročnik določil, da
- mora ponudba, ki jo odda ponudnik, med drugim vsebovati tudi "[g]aranciji za resnost ponudbe v obliki, kot je definirano v Obrazcu 2.7.3." (točka 3 poglavja "2.3.2. Dokumenti, ki sestavljajo ponudbo"),
- mora ponudnik (v ponudbi) predložiti dve garanciji za resnost ponudbe v skupni višini "najmanj 5% skupne neto ponudbene cene" (prvi odstavek poglavja "2.3.10. Garancija za resnost ponudbe"),
- mora garanciji za resnost ponudbe izstaviti prvovrstna banka "v obliki, ki je navedena v razpisni dokumentaciji (Obrazec 2.7.3.)" (tretji odstavek poglavja "2.3.10. Garancija za resnost ponudbe").

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja tudi ponudbeni obrazec 2.7.3., poimenovan "Vzorec garancije za resnost ponudbe" (v nadaljnjem besedilu: vzorec garancije za resnost ponudbe). Iz omenjenega vzorca garancije za resnost ponudbe med drugim izhaja, da se mora banka, ki izdaja bančno garancijo za resnost ponudbe, v njej zavezati, da bo "nepreklicno in brezpogojno, na prvi pisni poziv plačala navedeni znesek" (v primerih, ki so našteti), pa tudi, da bo "v 15 dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka nepreklicno in brezpogojno" plačala naročniku "navedeni znesek brez kakršnegakoli dodatnega utemeljevanja, če v svojem zahtevku navede, da mu zahtevani znesek pripada zaradi izpolnitve enega ali več od" "navedenih primerov in navede, za kateri primer ali primere gre". V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v svojih ponudbah predložijo
- garanciji za resnost ponudbe, v katerih se banka zavezuje, da bo (v primerih, ki so našteti) nepreklicno in brezpogojno, na prvi pisni poziv plačala navedeni znesek, pa tudi, da bo v 15. dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka temu nepreklicno in brezpogojno plačala navedeni znesek brez kakršnegakoli dodatnega utemeljevanja,
- garanciji za resnost ponudbe v obliki (ne pa v vsebini), kot je definirana v vzorcu garancije za resnost ponudbe (obrazcu 2.7.3.).

Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta v njej predloženi dve bančni garanciji za resnost ponudbe (številka 39349 in številka 39352), ki ju je izdala Nova Ljubljanska banka, d. d., obe z dne 19. maja 2010. V omenjenih bančnih garancijah za resnost ponudbe sicer res ni izrecno uporabljen termin "nepreklicno in brezpogojno", vendar pa je na podlagi njune vsebine potrebno zaključiti, da se v njiju Nova Ljubljanska banka, d. d., po vsebini zavezuje, da bo (v primerih, ki so našteti) nepreklicno in brezpogojno, na prvi pisni poziv plačala navedeni znesek, pa tudi, da bo v 15. dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka slednjemu nepreklicno in brezpogojno plačala navedeni znesek brez kakršnegakoli dodatnega utemeljevanja. Iz omenjenih bančnih garancij za resnost ponudbe namreč ne izhaja kak (dodaten) pogoj, ki ne bi bil razviden že iz vzorca garancije za resnost ponudbe (obrazca 2.7.3.), prav tako pa iz njiju (po vsebini) ne izhaja, da bi bili preklicni (v zvezi s tem primerjati tudi diplomsko delo avtorice Jožice Turk, četrti odstavek na strani 6, dosegljivo preko spletne povezave http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/turk3796.pdf, pa tudi diplomsko delo avtorja Dušana Žužka, predzadnji odstavek na strani 2, dosegljivo preko spletne povezave http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/zuzek2636.pdf). Prav tako gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje konkretnega pogoja, ki ne bi bil razviden že iz vzorca garancije za resnost ponudbe (obrazca 2.7.3.), bi bil pa morebiti naveden v izdanih bančnih garancijah za resnost ponudbe (številka 39349 in številka 39352), ter ponoviti, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v svojih ponudbah predložijo garanciji za resnost ponudbe v obliki (ne pa v vsebini), kot je definirana v vzorcu garancije za resnost ponudbe (obrazcu 2.7.3.).

Da se v bančnih garancijah za resnost ponudbe, ki se nahajata v izbrani ponudbi, banka zavezuje, da bo (v primerih, ki so našteti) nepreklicno in brezpogojno, na prvi pisni poziv plačala navedeni znesek, pa tudi, da bo v 15. dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka temu nepreklicno in brezpogojno plačala navedeni znesek brez kakršnegakoli dodatnega utemeljevanja, jasno izhaja tudi iz
- uradne spletne strani Nove Ljubljanske banke, d. d. (dosegljive preko spletne povezave http://www.nlb.si/garancije-in-menicna-porostva), na kateri je navedeno, da je glavna prednost upravičenca prav v tem, da se pridobljeno bančno garancijo izogne tveganju plačilne nesposobnosti pogodbenega partnerja in "dobi nepreklicno obvezo banke za plačilo garancijskega zneska, ob predložitvi pisne zahteve za plačilo ter izjave, da naročnik garancije ni izpolnil pogodbenih obveznosti" (podčrtala Državna revizijska komisija),
- iz elektronskega sporočila, ki ga je Nova Ljubljanska banka, d. d., posredovala naročniku, v katerem je med drugim navedeno: "Vezano na vaše vprašanje potrjujemo, da sta garanciji za resnost ponudbe št. 39352 in 39349 po vsebini nepreklicni in brezpogojni".
Omenjeni bančni garanciji za resnost ponudbe (številka 39349 in številka 39352) torej nista (v nasprotju s stališčem naročnika, navedenim v četrtem odstavku na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo) niti formalno pomanjkljivi.

Državna revizijska komisija tako ni mogla slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da (zgolj) ugotovitev, da banka z izdanima bančnima garancijama za resnost ponudbe (številka 39349 in številka 39352) "jamči, da bo na zahtevo naročnika temu izplačala zahtevani znesek po bančni garanciji brez dodatnega utemeljevanja, vendar pa bančna garancija ne vsebuje navedb, da bo to banka storila "nepreklicno in brezpogojno"", (sama po sebi še) ne "kaže na pogojnost bančne garancije". Prav tako vlagatelj svojega pomisleka, po katerem ni izključeno, da bi banka izplačilo po omenjenih bančnih garancijah za resnost ponudbe naknadno preklicala, ni z ničemer izkazal in ne dokazal.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati (in dokazati), da sta bančni garanciji za resnost ponudbe (številka 39349 in številka 39352), predloženi v izbrani ponudbi, iz razlogov, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo in so bili obravnavani doslej, pomanjkljivi in "v nasprotju z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji". Posledično vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati (in dokazati), da bi naročnik ravnal v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije oziroma v nasprotju z določbami ZJN-2, ko vlagateljeve ponudbe iz omenjenega razloga ni označil (v končni posledici) za nepopolno.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati in dokazati zatrjevanih kršitev naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo, upoštevaje pravovarstveni predlog, (v celoti) zavrne kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane dolžne takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01833010), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 10.000,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22. decembra 2010


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





































Vročiti:
- INFRA, d. o. o., Ulica 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem
- HESS, d. o. o., Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice
- odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o. p., d. o. o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- SCT Asfalti, d. o. o., Ljubljana, Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana - Črnuče
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije