018-332/2010 RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o.

Številka: 018-332/2010-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in spremembe; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Ureditev ceste Opekarna - Nasipi in odvodnjavanja na območju Nasipov", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AGM NEMEC, d.o.o., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik, d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2010

ODLOČILA

Naročnik mora o zahtevku za revizijo z dne 5.11.2010, ob ugotovitvi vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.7.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javno naročilo pa je dne 20.8.2010 objavil na portalu javnih naročil, pod številko JN7726/2010. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 30.9.2010 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je razvidno iz dokumenta "odločitev o oddaji javnega naročila", št. ZAP-32/10 z dne 27.10.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika CESTNO PODJETJE LJUBLJANA, d.d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 5.11.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni pravilno preveril dejanskega stanja izpolnjevanja pogojev za izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v 8. členu navodil za izdelavo ponudbe, poglavje C., točka 7, zapisal, da mora imeti ponudnik plačane vse do dneva oddaje ponudbe zapadle poslovne obveznosti. Ponudba izbranega ponudnika je vsebovala izpolnjen in potrjen obrazec OBR-I/4, s katerim je izbrani ponudnik potrdil, da ima plačane vse do dneva oddaje ponudbe zapadle poslovne obveznosti. Vlagatelj zatrjuje, da je ta izjava lažna, saj je imel izbrani ponudnik na dan 30.9.2010 do njega neporavnane zapadle obveznosti v višini 1.412,89 EUR, zaradi česar naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati usposobljenosti za izvedbo javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 25.11.2010 izdal sklep o prekinitvi postopka revizije postopka oddaje javnega naročila. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 3.11.2010 od vlagatelja prejel pisno opozorilo, v katerem je bilo navedeno, da vsebuje ponudba izbranega ponudnika neresnične navedbe oz. lažne izjave in da bi morala biti izločena iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je pisno opozorilo skupaj s prilogami posredoval izbranemu ponudniku, ta pa je pojasnil, da so terjatve še odprte in da še niso bile potrjene. Naročnik navaja, da je dne 8.11.2010 od vlagatelja prejel še zahtevek za revizijo z enako vsebino. Ob smiselni uporabi 1. točke 206. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) je naročnik sprejel sklep o prekinitvi postopka za čas do sprejema sklepa Državne revizijske komisije o vprašanju, ali je izbrani ponudnik storil prekršek iz drugega odstavka 109.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2) ali ne, saj gre po mnenju naročnika za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da je skladno z določbo drugega odstavka 77. člena ZJN-2 odločil, da celotno prispelo dokumentacijo preda Državni revizijski komisiji, ki naj odloči v skladu s svojimi pristojnostmi. Od odločitve Državne revizijske komisije, ali je izbrani ponudnik storil prekršek iz drugega odstavka 109.a člena ZJN-2, je odvisna utemeljenost vloženega zahtevka za revizijo, še navaja naročnik, in dodaja, da se je zato odločil prekiniti postopek revizije do odločitve Državne revizijske komisije o predhodnem vprašanju, o zahtevku za revizijo pa bo odločil po prejemu odločitve o utemeljenosti predloga o prekršku.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.12.2010 posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka. V njem navaja, da je dne 5.11.2010 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, dne 12.11.2010 pa ga je po pozivu naročnika pravočasno dopolnil s potrdilom o plačilu takse. Naročnik je dopolnitev zahtevka prejel dne 15.11.2010, rok, do katerega bi moral naročnik sprejeti odločitev, pa se je iztekel dne 30.11.2010, navaja vlagatelj. Ker vlagatelj naročnikove odločitve o zahtevku ni prejel, Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN obvešča, da želi nadaljevati revizijski postopek.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je predmetni revizijski postopek prekinil na podlagi 1. točke 206. člena ZPP, ki določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPP o predhodnem vprašanju govorimo takrat, kadar je od njegove rešitve odvisna odločba o glavni stvari. Gre torej za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, o katerem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, od rešitve tega vprašanja pa je odvisna odločitev v zadevi. 13. člen ZPP določa, da lahko sodišče v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, pri čemer ima rešitev predhodnega vprašanja pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.

Kot je razvidno iz 13. člena ZPP, lahko o predhodnem vprašanju odloča sodišče samo, razen v primeru, kadar je s posebnimi predpisi določeno drugače (gre zlasti za statusne zadeve, veljavnost, obstoj ali neobstoj zakonske zveze, očetovstvo itd.). Z drugimi besedami: sodišče se (razen v primeru izrecno navedenih zakonskih izjem) samo odloči, ali bo o predhodnem vprašanju odločalo samo znotraj postopka ali pa bo prekinilo postopek in počakalo na odločitev matičnega organa. Sodišče lahko torej o predhodnem vprašanju odloči tudi samo, pri čemer njegova odločitev učinkuje le znotraj pravde.

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali ugotavljanje dejstva, da naj bi izbrani ponudnik s predložitvijo domnevno neresnične izjave o plačanih vseh zapadlih poslovnih obveznosti storil prekršek iz 3. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2, sploh predstavlja predhodno vprašanje pri ugotavljanju popolnosti njegove ponudbe, je treba ugotoviti, da za prekinitev revizijskega postopka zaradi ugotavljanja obstoja prekrška ni nobenih utemeljenih razlogov. Eno izmed temeljnih načel postopka pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil je namreč načelo hitrosti, v skladu s katerim si morajo vse stranke in organi v postopku prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Sprejeti ravnanje naročnika, ki je prekinil revizijski postopek do odločitve Državne revizijske komisije v zvezi z domnevnim prekrškom, bi pomenilo zaustaviti postopek revizije in s tem postopek oddaje javnega naročila za obdobje odločanja o prekršku, ki lahko, glede na zakonske zahteve Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007 s spremembami; v nadaljevanju: ZP-1) in postopke sodnega varstva, traja tudi nekaj let. Navsezadnje je tudi praksa Državne revizijske komisije, da v primeru, ko v revizijskem postopku prejme obvestilo o nadaljevanju postopka in znotraj istega postopka oddaje javnega naročila še predlog za uvedbo postopka o prekršku, ločeno izpelje oba postopka, pri čemer se revizijski postopek glede na določbe ZRPJN konča bistveno hitreje.

Ob tem je treba opozoriti, da sta postopek o prekršku in revizijski postopek dva ločena pravna postopka, v katerih gre za ugotavljanje različnih okoliščin in dejstev. Medtem ko se v postopku o prekršku v skladu z ZP-1 ugotavlja odgovornost storilca za očitani prekršek, kar pomeni ugotavljanje vseh elementov tovrstne odgovornosti, se v revizijskem postopku ugotavlja zakonitost naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. V konkretnem primeru to pomeni, da vprašanje, ali je izbrani ponudnik s predložitvijo domnevno neresnične izjave o plačanih vseh zapadlih poslovnih obveznosti storil prekršek iz 3. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2, ni neposredno povezano z ugotavljanjem popolnosti njegove ponudbe in posledično ugotavljanjem zakonitosti naročnikovega ravnanja. Pri vprašanju prekrška gre namreč za ugotavljanje naklepne predložitve neresnične izjave ali dokazila, v revizijskem postopku pa gre za vprašanje vsebinskega izpolnjevanja pogoja iz razpisne dokumentacije - plačanih zapadlih poslovnih obveznosti.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik, ob ugotovitvi vseh procesnih predpostavk, ki jih določa ZRPJN, o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN. Pri tem ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo naročnik ne bo ugotavljal obstoja prekrška iz 3. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2, pač pa bo ugotavljal le, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz 8. člena navodil za izdelavo ponudbe, poglavje C., točka 7 - ali ima torej plačane vse do dneva oddaje ponudbe zapadle poslovne obveznosti. Z drugimi besedami: naročnik bo ugotavljal (ne)izpolnjevanje pogoja iz razpisne dokumentacije in posledično (ne)pravilnost svojega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika, ne bo pa ugotavljal morebitne naklepne predložitve neresnične izjave ali dokazila, kar je v pristojnosti Državne revizijske komisije kot prekrškovnega organa.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku ne obstajajo utemeljeni razlogi za prekinitev postopka, zaradi česar naročnik ni ravnal pravilno, ko je izdal sklep o prekinitvi postopka. Naročnik mora zato o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi vseh procesnih predpostavk iz ZRPJN, odločiti v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, postopek o prekršku pa bo kot samostojen postopek vodila pooblaščena oseba za odločanje o prekršku na Državni revizijski komisiji, in sicer ločeno od revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.12.2010



predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik, d.o.o., Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje
- AGM NEMEC, d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško
- CESTNO PODJETJE LJUBLJANA, d.d., Stolpniška ulica 10, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana