018-305/2010 Občina Kočevje

Številka: 018-305/2010-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije postopka za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica po sistemu javno zasebnega partnerstva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TRITEL d.o.o., Nadgoriška cesta 37, Ljubljana-Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Judita šlibar, Borovec 16, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje javnega partnerja in nosilca projekta OBČINA KOČEVJE, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik) dne 08.12.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.08.2010 sprejel Sklep o začetku postopka za projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica.
Naročnik je dne 06.08.2010 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN 7243/2010 objavil javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica po sistemu javno-zasebnega partnerstva.

Naročnik je dne 20.09.2010 sprejel Sklep o priznanju sposobnosti in dne 22.09.2010 Dopolnilni sklep o priznanju sposobnosti, s katerima je vseh pet sodelujočih kandidatov obvestil, da je sposobnost priznal trem kandidatom, in sicer družbam PIRNAT d.o.o., Malo Trebeljevo 33, Ljubljana, GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana in TRITEL d.o.o., Nadgoriška cesta 37, Ljubljana - Črnuče.

Naročnik je dne 22.09.2010 s kandidati, ki jim je priznal sposobnost izvedel 1. krog konkurenčnega dialoga ter jih dne 27.09.2010 pozval k oddaji končnih ponudb. Naročnik je dne 07.10.2010 sprejel Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da je razpisan projekt oddal v izvedbo družbi GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 13.10.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da iz 4. točke Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da bo izbrani ponudnik omogočil le 40,36 % pokritost gospodinjstev na področju belih lis oziroma le 2.858 gospodinjstvom od skupaj 7.082 gospodinjstev na področju belih lis. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik kljub temu po merilu Delež gospodinjstev na področju belih lis v lokalni skupnosti, katerim bo z zasebnimi sredstvi omogočen širokopasovni dostop prejel 20 točk, lahko pa bi prejeli največ 8,07 točke.
Vlagatelj navaja, da sta števili, ki sta navedeni v 5. točki Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, in sicer 7.082 oz. 21.456 zavajajoči in neresnični, ker je že v 4. točki navedeno, da bo izbrani ponudnik omogočil le 40,36 % pokritost gospodinjstev na območju belih lis.
Vlagatelj še navaja, da je v 6. točki Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika navedena ponudbena vrednost celotnega projekta izbranega ponudnika v višini 21.362.653,63 EUR (brez DDV). Kot poudarja vlagatelj, je ocena vseh stroškov prenizka, saj naj bi bili v ceno zajeti celotni stroški, ki jih bo imel izbrani ponudnik tako v obdobju gradnje omrežja kot tudi v nadaljnjih tridesetih letih. Vlagatelj navaja, da sta preostala dva ponudnika ponudila ceni v višini 27.742.498,01 EUR (brez DDV) in 26.587.034,37 EUR (brez DDV), kar pomeni, da je izbrani ponudnik ponudil za več kot 5 mio EUR (brez DDV) prenizko vrednost projekta. Klub temu je izbrani ponudnik pri merilu Cena izgradnje dela omrežja, ki bo zgrajen s sredstvi ESSR na posamezen priključek prejel 100 točk, objektivno pa bi moral ta del točkovanja znašati 0 točk oziroma bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena, saj naročnik iz ocenjevanja izloči ponudnika tako v primeru, če je ponudba tehnično pomanjkljiva kot tudi, če je ponudbena cena neobičajno nizka.
Vlagatelj zatrjuje, da iz 9. točke Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik ne zagotavlja aktivne opreme pri končnem uporabniku, ker bo aktivno opremo zagotovil operater. Vlagatelj poudarja, da bo s strani izbranega ponudnika ponujena storitev omogočena le 2.858 gospodinjstvom, prenosne hitrosti nad 100 Mbit/s pa ne bodo omogočene niti navzgor niti navzdol, ker izbrani ponudnik po naročnikovih navedbah ni ponudil aktivne opreme tudi pri končnih uporabnikih. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik iz navedenega razloga ne bi smel dobiti nobene točke, saj bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti.
Vlagatelj še ugotavlja, da iz 10. točke Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik navedel stroške povprečnega vzdrževanja v višini 3,85 EUR letno na enega uporabnika in povprečne stroške investicijskega vzdrževanja v višini 10,95 EUR letno na enega uporabnika. Vlagatelj poudarja, da je navedena cena zavajajoča in nesprejemljiva, saj znaša skupen strošek obeh vzdrževanj pri izbranem ponudniku 14,80 EUR letno za enega uporabnika, pri ostalih dveh sodelujočih ponudnikih pa 56,95 EUR oziroma 74,01 EUR letno za enega uporabnika. Vlagatelj še zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena, saj naročnik iz ocenjevanja izloči ponudnika tako v primeru, če je ponudba tehnično pomanjkljiva kot tudi v primeru, če je ponudbena cena neobičajno nizka.
Vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik, ki je v 100 % lasti Telekoma, brez ustreznih pravnih podlag izkorišča in unovčuje Telekomovo infrastrukturno omrežje ter v razpisan projekt ponuja 40,36 % vložek.
Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega projekta razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov po priloženem stroškovniku (za zahtevek za revizijo 3.000,00 točk, povečano za 20 % DDV in stroške takse v višini 10.000,00 EUR).

Naročnik je dne 13.10.2010 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da vlagatelj za razveljavitev celotnega postopka nima aktivne legitimacije. V konkretnem primeru, poudarja naročnik, bi moral vlagatelj zatrjevati, da je ponudba izbranega ponudnika manj ugodna od njegove ter zahtevati, da se naročnikova odločitev razveljavi ter prejete ponudbe ponovno oceni.
Naročnik navaja, da vlagatelj napačno sklepa, da je bila ponudba izbranega ponudnika nepravilno ocenjena oziroma da bi moral naročnik upoštevati podatek 2.858 gospodinjstev in ne 7.082 gospodinjstev. Naročnik navaja, da je pripravil enoten obrazec št. 5, v katerega je izbrani ponudnik v predvideno rubriko pravilno in nedvoumno vpisal podatek 7.082 gospodinjstev, kar je bila osnova za oceno njegove ponudbe. Naročnik še dodaja, da se odstotek pokritosti v višini 40,36 % nanaša na delež gospodinjstev na področju belih lis v lokalni skupnosti, katerim bo z zasebnimi sredstvi omogočen širokopasovni dostop. Naveden odstotek, poudarja naročnik, bo financiran iz zasebnih sredstev, medtem ko bo razlika (do 100 %) financirana iz javnih sredstev. Naročnik pojasnjuje, da je bil delež sredstev, ki jih bo glede na vrednost celotnega projekta prispeval zasebni partner, ocenjen ločeno pod merilom št. 4.
Naročnik še navaja, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na prenizke ponujene cene izbranega ponudnika (v delu gradnje in v delu vzdrževanja) pavšalne, saj ne vsebujejo nobenih argumentov, analiz ali kalkulacij. Naročnik v zvezi s tem še poudarja, da je tudi sicer institut neobičajno nizke cene namenjen naročnikom v tistih primerih, ko podvomijo, ali je konkreten izvajalec sposoben za ponujeno ceno izvesti razpisano storitev. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti razpisan projekt v okviru ponujene cene in še navaja, da tudi po primerjavi cene izbranega ponudnika s ponujenima cenama ostalih dveh ponudnikov, le - te ni mogoče obravnavati kot neobičajno nizke.

Vlagatelj je dne 02.11.2010 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 08.11.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujeno aktivno opremo, dne 23.11.2010 opravila sestanek s predstavniki naročnika. Naročnik je opozoril na 9. stran razpisne dokumentacije in v zvezi s tem pojasnil, da gre v obravnavanem primeru za dve vrsti aktivne opreme - ena je tista, ki je potrebna za delovanje odprtega širokopasovnega omrežja in se nahaja na funkcijskih lokacijah, druga pa se inštalira pri končnih uporabnikih. Naročnik je opozoril tudi na navodilo iz 185. strani Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja (v nadaljevanju: Načrt), iz katerega izhaja, da morajo biti optična vlakna za končne uporabnike na lokaciji končnega uporabnika zaključena v komunikacijskih omarah. Naročnik je pojasnil, da je izbrani ponudnik predvidel tehnološko rešitev, v skladu s katero se optična vlakna zaključijo v komunikacijskih napravah in ne v modemih, kar sta ponudila ostala dva ponudnika. Naročnik je še pojasnil, da iz razloga, ker izbrani ponudnik aktivne opreme pri končnih uporabnikih ni ponudil, kar pomeni, da njegova rešitev ne omogoča pretočnosti navzgor, pri merilu Zmogljivost omrežja oziroma pri podmerilu Prenos podatkov navzgor na posameznega uporabnika, ni dobil nobene točke.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bila ponudba izbranega ponudnika nepravilno ocenjena pri merilih Delež gospodinjstev na področju belih lis v lokalni skupnosti, katerim bo z zasebnimi sredstvi omogočen širokopasovni dostop, Zmogljivost omrežja in Cena izgradnje dela omrežja, ki bo zgrajen s sredstvi ESSR na posamezni priključek. Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil aktivne opreme pri končnih uporabnikih ter da je ponudil neobičajno nizko ceno, kar velja tako za skupno ponudbeno ceno kot tudi za posamezne elemente znotraj ponujene cene. Vlagatelj tudi očita naročniku, da izbrani ponudnik brez ustreznih pravnih podlag izkorišča in unovčuje Telekomovo infrastrukturno omrežje in v razpisan projekt ponuja 40,36 % vložek.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z obravnavanim javnim razpisom napovedal, da bo ponudbe vrednotil v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer na podlagi šestih meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji za 1. fazo razpisanega projekta, in sicer v točki 1.17 zapisal, da so merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika naslednja:

"1. Zmogljivost omrežja 20 točk

2. Delež cene, ki jo zasebni partner zaračuna operaterju (ponudniku storitev) 20 točk
glede na ceno, ki jo operater zaračuna končnemu uporabniku

3. Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek 20 točk
na območju belih lis (ne glede na način financiranja), glede na vsa gospodinjstva
na območju javnega partnerja

4. Delež (obseg) sredstev, ki jih bo glede na vrednost celotnega projekta prispeval 20 točk
zasebni partner

5. Cena izgradnje dela omrežja, ki bo zgrajen s sredstvi ESRR na posamezen 100 točk
priključek

6. Stroški vzdrževanja omrežja 20 točk"

Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb, je element medsebojne primerljivosti posameznih parametrov na podlagi katerih so ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu parametru/segmentu ponudbe dodelil določeno število točk, oziroma zakaj ponudba v merjeni enoti ni prejela točk (oziroma ni prejela vseh vnaprej predvidenih točk). Pri tem mora naročnik upoštevati opis meril iz razpisne dokumentacije. V četrtem odstavku 48. člena ZJN-2 je namreč med drugim določeno, da mora naročnik merila za oddajo naročila opisati in ovrednotiti, peti odstavek 48. člena ZJN-2 pa zapoveduje, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način kot so bila opisana in ovrednotena.
Samih meril Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ne more več presojati, saj ji navedeno preprečuje določilo šestega odstavka 12. člena ZRPJN, pač pa lahko preveri objektivnost ocenjevanja ponudb na osnovi obstoječih meril oziroma preveri, ali so bile ponudbe ocenjene v skladu z vnaprej predvidenimi merili in na način kot so bila opisana in ovrednotena.

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je med naročnikom in vlagateljem sporno ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po merilu Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis (ne glede na način financiranja), glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja, po merilu Zmogljivost omrežja in po merilu Cena izgradnje dela omrežja, ki bo zgrajen s sredstvi ESRR na posamezen priključek. Vrednotenje po ostalih merilih med strankama v tem postopku ni sporno, zato ga Državna revizijska komisija ni neposredno preverjala. Vlagateljev očitek, ki se nanaša na vrednotenje po merilu Cena izgradnje dela omrežja, ki bo zgrajen s sredstvi ESRR na posamezen priključek, je Državna revizijska komisija (zaradi njune povezanosti) obravnavala skupaj z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na neobičajno nizko ceno.

Pri merilu Delež gospodinjstev iz projekta, katerim bo omogočen širokopasovni priključek na območju belih lis (ne glede na način financiranja), glede na vsa gospodinjstva na območju javnega partnerja je naročnik zapisal, da ga bo uporabil na naslednji način:

"Formula za izračun točk v okviru merila gospodinjstev, katerim bo omogočen širokopasovni priključek:

X = 20 x G/B

X - število točk v okviru merila
G - število gospodinjstev pokritih s projektom v belih lisah
B - število gospodinjstev na belih lisah (vseh)"

Ker je izbrani ponudnik v ponudbi (Razpisni obrazec 5) navedel, da s ponujenim projektom omogoča dostop do širokopasovnega omrežja (vsem) 7.082 gospodinjstvom na belih lisah oziroma vsem gospodinjstvom na področjih, kjer jim ni omogočen dostop do širokopasovnih omrežij, je bil po spornem merilu pravilno ocenjen z najvišjim številom predvidenih točk oziroma z 20 točkami (kot namreč izhaja iz Načrta in med strankama v tem postopku ni sporno, 7.082 gospodinjstev na razpisanih področjih nima dostopa do širokopasovnega omrežja). Vlagatelj je v zvezi s tem očitno prezrl (kot je pravilno ugotovil tudi naročnik), da se procent v višini 40,35 (ki ga je izbrani ponudnik vpisal v točki 4 in 7 Razpisnega obrazca 5), ne nanaša na delež gospodinjstev na področju belih lis, ki jim bo omogočen dostop do širokopasovnega omrežja, pač pa na odstotek oziroma na delež sredstev, ki jih bo glede na vrednost celotnega projekta prispeval izbrani ponudnik (vlagatelj je ponudil 40,36 % financiranje projekta z zasebnimi sredstvi, medtem ko bo razlika do 100 % financirana z javnimi sredstvi). Navedeni delež je naročnik ocenjeval v okviru merila Delež (obseg) sredstev, ki jih bo glede na vrednost celotnega projekta prispeval zasebni partner, samo ocenjevanje po tem merilu pa med strankama v tem postopku ni sporno.

Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovim ocenjevanjem po merilu Zmogljivost omrežja oziroma v zvezi s tem tudi zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika tehnično neustrezna iz razloga, ker ne vsebuje aktivne opreme tudi pri končnih uporabnikih. Zaradi konsistentnejše obrazložitve in iz razloga, ker se navedena očitka medsebojno prepletata, ju je Državna revizijska komisija obravnavala skupaj.

Na 6. strani razpisne dokumentacije so navedena pojasnila pojmov, ki se uporabljajo pri razpisanem projektu (Opredelitev pojmov). Med drugim je podana tudi razlaga za aktivno opremo, in sicer: "Aktivna oprema je oprema, ki je potrebna za medsebojno povezovanje različnih medsebojno ločenih delov omrežja, za potrebe povezovanja do hrbteničnega omrežja oziroma do operaterjev in ki za svoje delovanje potrebuje električno napajanje".

Iz 9. strani razpisne dokumentacije izhaja: "Aktivna oprema, potrebna za delovanje odprtega širokopasovnega omrežja, ne pa tudi terminalna oprema in druga aktivna oprema, ki se inštalira pri končnih uporabnikih omrežja, je upravičen strošek, ki se financira s sredstvi ESRR. Terminalna oprema in druga aktivna oprema, ki se inštalira pri končnih uporabnikih omrežja, se ne glede na to ali jo financira zasebni partner ali ponudnik storitev končnim uporabnikom, ne upošteva v deležu zasebnega partnerja".

Na 185. strani Načrta je navedeno: "Optična vlakna, ki se uporabljajo za posamezne končne uporabnike, naj bodo na vsaki končni točki in v centralni točki zaključena v optičnem delilniku. Presežna vlakna naj bodo zaščitena v kasetah. Vlakna za končne uporabnike bodo na lokaciji končnega uporabnika zaključena v komunikacijskih omarah/napravah".

Nadaljnja navodila v zvezi z aktivno opremo je mogoče razbrati tudi iz 187. strani Načrta (Centralne točke), kje je predvideno, da â?? "za terminalno opremo zainteresiranih končnih uporabnikov poskrbi ponudnik storitve ali končni uporabnik sam".

Iz zgoraj navedenih delov razpisne dokumentacije in Načrta je mogoče razbrati, da so bili ponudniki v okviru razpisanega projekta dolžni ponuditi tudi aktivno opremo, vendar zgolj tisto, ki je potrebna za delovanje odprtega širokopasovnega omrežja in ne tudi tiste aktivne opreme, ki naj bi se inštalirala pri končnih uporabnikih. Aktivno opremo pri končnih uporabnikih so ponudniki sicer lahko ponudili (kar sta storila tako vlagatelj kot tudi ponudnik Pirnat d.o.o., Ljubljana), vendar je bila odločitev o tem prepuščena vsakemu posameznemu ponudniku. K takšnemu razumevanju usmerja tudi navodilo iz razpisne dokumentacije, v skladu s katerim se aktivna oprema, ki se inštalira pri končnih uporabnikih omrežja, ne upošteva v deležu ponudnika, in sicer ne glede na to, ali jo financira ponudnik sam ali družba, ki bo ponudnik storitev končnim uporabnikom (operater). Iz razpisne dokumentacije in iz Načrta tudi izhaja, da aktivno opremo, ki se inštalira pri končnih uporabnikih, zagotovi bodisi ponudnik bodisi ponudnik storitev končnim uporabnikom (operater) ali pa končni uporabnik sam. Ker je izbrani ponudnik sicer ponudil aktivno opremo, ki je potrebna za delovanje širokopasovnega omrežja (kar med strankama v tem postopku ni sporno) oziroma je predvidel tehnološko rešitev, v skladu s katero se optična vlakna zaključijo v komunikacijskih omarah in ker naročnik tudi tekom opravljenega konkurenčnega dialoga ni postavil izrecne zahteve po ponudbi aktivne opreme (tudi) pri končnih uporabnikih, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku, da je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga nepopolna, ni mogla slediti.

Naročnik je zapisal, da bo merilo Zmogljivost omrežja uporabil na naslednji način:

"V okviru merila se upošteva zmogljivost omrežja oz. kapaciteta prenosnih poti od centralnega vozlišča do končnega uporabnika (prenos navzdol) ter kapaciteta prenosnih poti od končnega uporabnika do centralnega vozlišča (prenos navzgor). Za zmogljivost omrežja se šteje tisti del omrežja, ki zagotavlja najnižje kapacitete prenosnih poti (ozko grlo) ob predpostavki, da je na eno končno vozlišče (gledano od centralnega vozlišča proti uporabniku) hkrati priključenih 20 končnih uporabnikov. V primeru, da je končnih uporabnikov manj, se upošteva najmanjša kapaciteta prenosa glede na število uporabnikov.
Zmogljivost omrežja se izračuna po formuli glede na doseganje najvišjih hitrosti proti in od končnega uporabnika.

(U1 + U2 + U3 + U4 + U5) /vsi =

U1 â?? število uporabnikov z max hitrostjo do 10 Mbit/s množeno s 5 Mbit/s
U2 â?? število uporabnikov z max hitrostjo od 10 Mbit/s do 25 Mbit/s množeno s 15 Mbit/s
U3 â?? število uporabnikov z max hitrostjo od 25 Mbit/s do 50 Mbit/s množeno s 35 Mbit/s
U4 â?? število uporabnikov z max hitrostjo od 50 Mbit/s do 100 Mbit/s množeno s 75 Mbit/s
U5 â?? število uporabnikov z max hitrostjo nad 100 Mbit/s množeno s 150 Mbit/s
Vsi â?? število vseh uporabnikov (pri U1, U2, U3, U4, U5)

Prenos podatkov navzdol na posameznega uporabnika

do 10 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.0 točk
nad 10 Mbit/s do 25 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â?? 4 točke
nad 25 Mbit/s do 50 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??..6 točk
nad 50 Mbit/s do 100 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??8 točk
nad 100 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.10 točk

Prenos podatkov navzgor na posameznega uporabnika

do 10 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.0 točk
nad 10 Mbit/s do 25 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â?? 4 točke
nad 25 Mbit/s do 50 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??..6 točk
nad 50 Mbit/s do 100 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??8 točk
nad 100 Mbit/s â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.10 točk"


Kot izhaja iz zgoraj navedenega načina uporabe merila Zmogljivost opreme, ga je naročnik razdelil na dva enakovredna dela oziroma na dve podmerili (Prenos podatkov navzdol na posameznega uporabnika in Prenos podatkov navzgor na posameznega uporabnika), za vsako izmed njiju pa predvidel (glede na doseganje najvišjih hitrosti proti končnemu uporabniku in od končnega uporabnika nazaj) pet ocenjevalnih razredov. Ponudba hitrosti nad 100 Mbit/s (za vse predvidene uporabnike) pri vsakemu izmed obeh podmeril omogoča izkupiček najvišjega števila vnaprej predvidenih točk oziroma dobi ponudnik v tem primeru dvakrat po 10 točk (20 točk).

Pregled ocenjevanja prejetih ponudb, ki izhaja iz Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 07.10.2010, pokaže, da je izbrani ponudnik pri spornem merilu prejel 10 točk. Kot je zapisal naročnik, izbrani ponudnik pri podmerilu Prenos podatkov navzgor na posameznega ponudnika ni dobil nobene točke iz razloga, ker pri končnem uporabniku ne zagotavlja aktivne opreme.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, sama struktura razpisne dokumentacije dovoljuje ponudnikom, da ponudijo takšen projekt, v skladu s katerim se optična vlakna zaključijo v komunikacijskih omarah oziroma takšno tehnološko rešitev, ki ne vsebuje tudi tiste aktivne opreme, ki naj bi se inštalirala pri končnih uporabnikih in ker način uporabe spornega merila (oziroma obeh podmeril) v tem primeru ne predvideva odvzema točk, naročnik izbranega ponudnika ni ocenil v skladu z vnaprej predvidenim načinom uporabe predmetnega merila. Ker je izbrani ponudnik tako pri prenosu podatkov navzdol kot pri prenosu podatkov navzgor za vse uporabnike ponudil najvišji hitrosti - to je nad 100 Mbt/s, bi moral pri spornem merilu prejeti vseh 20 točk (in ne zgolj 10 točk).

Vlagateljeve navedbe o tem, da iz razloga, ker izbrani ponudnik ni ponudil aktivne opreme (tudi) pri končnih uporabnikih, ponujena tehnična rešitev (še) ne omogoča ponujenih hitrosti niti navzgor niti navzdol so sicer smiselne in logične. Ker pa zgoraj predstavljena razpisna dokumentacija omogoča (tudi) takšno rešitev in ker samo merilo v primeru, če posamezen ponudnik ne ponudi aktivne opreme tudi pri končnem uporabniku ne predvideva odvzema točk, jim Državna revizijska komisija ni mogla slediti. Zgolj v dodatno podkrepitev svoje odločitve v spornem delu pa je Državna revizijska komisija izvedla tudi simulacijo ocenjevanja oziroma je ugotavljala, kakšen bi bil končni vrstni red med ponudniki v primeru, če izbrani ponudnik po spornem merilu ne bi dobil nobene točke. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da četudi izbrani ponudnik po zadevnem merilu ne bi prejel nobene točke, ga vlagatelj še vedno ne bi prehitel. Tudi v tem primeru bi namreč izbrani ponudnik po vseh merilih skupaj še vedno prejel 180 točk, vlagatelj 172,80 točke, ponudnik Pirnat d.o.o., Ljubljana pa 171,98 točke.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila tudi navedbo, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je ponudil neobičajno nizko ceno ter da naročnik te cene ni preveril skladno z določbo prvega odstavka 49. člena ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom 49. člena ZJN-2, mora naročnik, v kolikor meni, da je ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preden takšno ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve, izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev, izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik, skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga in na možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč. V skladu z drugim odstavkom 49. člena ZJN-2, mora naročnik preveriti postavke, ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč prejeta dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči,
Iz zakonskega besedila izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki je ponudil (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji neobičajno nizka in naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Iz besedila zakona je tudi razvidno, da se opisani postopek nanaša le na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Državna revizijska komisija zato naročniku pritrjuje, da je navedeni postopek s preverjanjem neobičajno nizkih cen namenjen zlasti varstvu ponudnika v primeru, ko bi naročnik želel izključiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja iz razloga, ker je ponujeno ceno ocenil kot neobičajno nizko. Iz razpisne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila pa v obravnavanem primeru izhaja, da naročnik očitno ni imel pomislekov o realnosti ponujene cene izbranega ponudnika (da sam ne dvomi v to, da bo naročilo izvedeno po ponujeni ceni), zato naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni preverjal realnost njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 49. člena ZJN-2. Iz navedenega razloga je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik po merilu Cena izgradnje dela omrežja, ki bo zgrajen s sredstvi ESSR na posamezen priključek ne bi smel prejeti najvišjega števila vnaprej predvidenih točk oziroma da bi morala biti njegova ponudba izločena. Naročnik je namreč predvidel prejem 100 točk za najnižjo ponudbeno ceno, za ostale ponudnike pa sorazmerno manjše število točk po običajni formuli (T = 100 x najnižja cena / cena ocenjevane ponudbe).

Vlagateljev (zadnji) očitek, ki se nanaša na izkoriščanje Telekomovega omrežja je sicer dokaj nejasen in pavšalen. Ker pa je iz navedenega očitka vendarle mogoče ugotoviti, da naj bi izbrani ponudnik, kot hčerinsko podjetje Telekoma Slovenije d.d., Ljubljana, z izkoriščanjem njegovega omrežja kršil pravila konkurenčnega prava oziroma zlorabil prevladujoč položaj v smislu 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS 56/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPOmK), se Državna revizijska komisija o njem ne more izreči. Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil namreč ne ugotavlja obstoja kršitev pravil konkurenčnega prava s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, saj je za nadzor nad uporabo določb ZPOmK (v skladu s 15., 17. in 18. členom ZPOmK) pristojen Urad za varstvo konkurence. 7. člen ZJN-2, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-2, pri izvajanju javnega naročanja pa mora (naročnik) ravnati v skladu s predpisi o varstvu oz. preprečevanju omejevanja konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni domeni.

Državna revizijska komisija še opozarja naročnika, da je v teku še revizijski postopek, ki se nanaša na prvo fazo razpisanega projekta. V primeru, če bo zahtevku za revizijo ugodeno in bo posledično razveljavljena naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti, bodo brez učinka vsa dejanja, ki so bila storjena v kasnejših fazah. Postopek oddaje razpisanega projekta se bo namreč v tem primeru vrnil v fazo ponovnega ugotavljanja sposobnosti.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 08.12.2010



predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

OBČINA KOČEVJE, Ljubljanska cesta 26, Kočevje
odvetnica Judita šlibar, Borovec 16, Trzin
GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana.
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana