018-312/2010 Občina Jesenice

Številka: 018-312/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo "Komunalne infrastrukture C.C. Tavčarja - II. Faza" začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba OGP Grad, Bled d.d., Grajska cesta 44, Bled, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Matej Kuhar, Prešernova ulica 14, Radovljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 2.12.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 7.10.2010, se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Komunalne infrastrukture C.C. Tavčarja - II. Faza" objavil dne 4.6.2010 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4642/2010.
Naročnik je dne 20.9.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, in sicer z vlogo Obvestilo o spremembi odločitev o oddaji naročila, s katero je družbo Cestno podjetje Kranj d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, izbral kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 7.10.2010 vložil zahtevek za revizijo, v kateremu ugovarja naročnikovi odločitvi. Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve Obvestila o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik sprejel sklep, s katerim je revizijskemu zahtevku izbranega ponudnika ugodil in razveljavil prvotno odločitev o izbiri z dne 27.7.2010, s katero je bil izbran vlagatelj. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik takšen sklep ob uporabi določil ZPP vročiti tudi vlagatelju zahtevka za revizijo. Po vlagateljevih navedbah sporni del postopka predstavlja izpolnjevanje pogojev iz določila III.2.2 Obvestila o naročilu, objavljenega na portalu dne 4.6.2010, v povezavi z vsebino razpisne dokumentacije, pod točko 4, v delu, ki se nanaša na ekonomsko in finančno sposobnost ponudnika. Vlagatelj pri tem izpostavlja, da naročnik v Obvestilu o naročilu ni upošteval določila 1. odstavka 44. člena ZJN-2, saj pogojev za priznanje sposobnosti ni navedel ne opisno ne s sklicevanjem na določbe zakona. V nadaljevanju naročnik ni upošteval določila 2. odstavka istega člena, ki določa, katera dokazila lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti ponudnika zahteva v predložitev. Vlagatelj je po zakonitem zastopniku podpisal izjavo, ki je bila zahtevana kot pogoj in edino dokazilo o tem, da ponudnik nima neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih. V razpisni dokumentaciji si naročnik ni pridržal pravice, da bo od ponudnikov, v primeru potrebe o tem dejstvu, zahteval še druga dodatna dokazila. Naročnik je s pomanjkljivostjo dokaznih sredstev v objavi naročila in v razpisni dokumentaciji s tem, ko ni navedel, katera dokazna sredstva bo, za morebitno preverbo izjave, štel kot ustrezna, ravnal diskriminatorno do vlagatelja, ker je dokazno neocenjeno navedel, da vlagatelj v revizijskem postopku ni dokazal, da v svoji ponudbi ni podal neresnične izjave. Nikakor ni po vlagateljevih navedbah dolžnost tedanjega izbranega ponudnika dokazati, da v svoji ponudbi ni podal neresnične izjave, to je dolžnost tistega, ki zatrjuje, da takšna izjava ni resnična. Zgolj izpodbijana obrazložitev naročnika, ki jo je naročnik pojasnil v enem stavku, je popolnoma nezadostno obrazložena in ne vsebuje dokazne ocene in razlogov, na katerih temelji. Vlagatelj je obsežno odgovoril na revizijo izbranega ponudnika kot na popravek revizijskega zahtevka, navajal trditve in zanje predlagal ustrezne dokaze, zato je naročnikov sklep o tem, da se do navedb izbranega ponudnika ni opredelil in da ni dokazal, da v svoji ponudbi ni podal neresnične izjave, v celoti zmoten. Naročnik se prav tako v predmetu te revizije po vlagateljevih navedbah v ničemer ni opredelil do vlagateljevih procesnih ugovorov, ki jih je dal zoper popravo revizijskega zahtevka, prav tako v obvestilu naročnika z dne 20.9.2010 ni najti nikakršnih razlogov. Vlagatelj prav tako ugovarja, da naročnik ni spoštoval določila 6. odstavka 12. člena ZRPJN, saj se je rok za predložitve ponudbe iztekel 13.7.2010, vendar je izbrani ponudnik kršitve, ki jih je v svoji reviziji navajal, po navedbah vlagatelja, poznal ves čas trajanja postopka in bi bilo mogoče kršitev, na katero se sklicuje v svojem zahtevku, ugotoviti in navajati že prej. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je že v odgovoru na revizijski zahtevek, z dne 19.8.2010, naročnika izrecno opozoril, da izbrani ponudnik izpolnjuje izločitvene razloge iz 14. točke razpisne dokumentacije, kljub temu naročnik ni storil ničesar in o njem ni odločil. Vlagatelj prav tako oporeka neutemeljenemu in dokazno neocenjenemu zaključku naročnika, vsebovanemu v Obvestilu o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila, da vlagateljeva ponudba ni pravilna. Vlagatelj je s konto kartico, z dne 19.8.2010, dokazoval, da je stanje medsebojnih terjatev in obveznosti med izbranim ponudnikom in vlagateljem enako "0", poleg tega ponudnika medsebojno nikoli nista izvajala plačilnih transakcij v obliki denarnega toka. Naročnik je izjavo iz 4. točke priloge D/4 po vlagateljevih zatrjevanjih povsem nepravilno interpretiral, saj očitno šteje, da je stanje izpolnjenih zapadlih obveznosti mogoče dokazati le s plačilom v obliki denarnega toka. Vlagatelj navaja, da je bil doslej v vseh primerih poslovanja med vlagateljem in izbranim ponudnikom dogovorjen in običajen ter realiziran način izpolnitve obveznosti pobot - kompenzacija. V dokaz navedenega je vlagatelj predlagal tudi zaslišanje zakonitih zastopnikov S.P. in R.B. ter poizvedbo pri IG izvršilnem vpisniku Okrajnega sodišča v Radovljici in PG vpisniku Okrajnega sodišča v Kranju. Pri tem tudi izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah načina izpolnjevanja medsebojnih obveznosti ni prerekal niti doslej zanikal, tako da je izbrani ponudnik očitno zavedel naročnika in zlorabil svoj položaj. Poleg tega vlagatelj opozarja na kršitev procesnih predpisov, saj je naročniku že v odgovoru na popravek v svoji pisni vlogi izrecno navedel, da gre za spremembo temelja in višine revizijskega zahtevka in je iz tega razloga le ta nedopusten, saj je prepozen, o čemer pa naročnik po vlagateljevih navedbah sploh ni odločil. Pri izpodbijani odločitvi gre po naročnikovem mnenju za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in posledično za nepravilno uporabo materialnega prava. Poleg tega je naročnikova odločitev, ki je predmet revizije, obremenjena tudi z absolutno bistvenimi kršitvami postopka, saj se je ne da preizkusiti, ker naročnikova odločba ne vsebuje razlogov o pravno relevantnih dejstvih in so ti bistveno pomanjkljivi. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri in povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 2.11.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa se naročnik v zvezi z vlagateljevimi ugovori o nevročitvi sklepa z dne 18.9.2010 sklicuje na določbo 1. odstavka 16. člena ZRPJN, kjer je navedeno, da se sklep vroči le vlagatelju revizijskega zahtevka, zato je vlagatelju vročil Obvestilo o spremembi odločitve z dne 20.9.2010, v katerem je celoten postopek oddaje javnega naročila obrazložen. Naročnik tudi zatrjuje, da je v obvestilu o naročilu št. JN4642/2010, z dne 4.6.2010, navedel osnovne pogoje. Za poslovno, finančno in tehnično sposobnost pa je po naročnikovih navedbah v obvestilu o naročilu navedeno, da si ponudniki lahko preberejo pogoje v razpisni dokumentaciji, ki je bila javno dostopna od prvega dne od objave dalje na naročnikovi spletni strani. V postopku ugotavljanja, ali je vlagatelj podal neresnično izjavo, kot je zatrjeval izbrani ponudnik, je vlagatelj v odgovoru na revizijski zahtevek kot dokaz posredoval le računovodsko kartico za leto 2010, iz katere pa po naročnikovih navedbah ni razvidno, da je katera koli od očitanih neporavnanih obveznosti dejansko plačana, ne glede na način plačila. Vlagatelj zgolj navaja, da kot način plačila ne uporablja plačila po denarnem toku, ampak pobote, toda vlagatelj po naročnikovih navedbah ni podal nobenega dokaza o takšnem načinu poravnavanja medsebojnih obveznosti. Z vloženim revizijskim zahtevkom pa vlagatelj po naročnikovih navedbah ni podal ponovno nobenega dokaza, da ima svoje obveznosti do izbranega ponudnika poravnane. Glede nespoštovanja 6. odstavka 12. člena ZRPJN naročnik navaja, da izbrani ponudnik ni mogel vedeti, ali bo vlagatelj kot najugodnejši ponudnik izpolnjeval vse ostale pogoje, ampak je to izvedel šele po prejemu Obvestila o oddaji naročila, z dne 27.7.2010. Naročnik v nadaljevanju glede vlagateljevih ugovorov o neizpolnjevanju 14. točke razpisne dokumentacije s strani ponudbe izbranega ponudnika pojasnjuje, da je v lastni spisovni dokumentaciji preveril in ugotovil, da pri investiciji Revitalizacija območja Fiprom ni bilo obračunanih nobenih penalov zaradi zamude pri izvajanju, ter da so bili plačani vsi računi po pogodbi in ankesih, zato kopije priloženega dopisa ne smatra za izredno slabe izkušnje pri dosedanjem sodelovanju. Popravek revizijskega zahtevka, vloženega s strani vlagatelja, naročnik smatra za dopustno dopolnitev prvotnega, saj je šlo za popravek v delu, kjer je bil zapisan znesek nekaterih taksativno naštetih postavk. Na podlagi navednega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.11.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.11.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.11.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je po zaključnem revizijskem postopku v postopku oddaje javnega naročila sprejel novo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v predloženo dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, in sicer v Obvestilo o oddaji javnega naročil z dne 27.7.2010, v zahtevek za revizijo z dne 6.8.2010, vložen s strani izbranega ponudnika, v naročnikov poziv vlagatelju na opredelitev navedb iz revizijskega zahtevka z dne 19.8.2010, vlagateljev odgovor na revizijski zahtevek z dne 19.8.2010, v popravek revizijskega zahtevka z dne 23.8.2010, Odgovor na popravek, podan s strani vlagatelja, z dne 30.9.2010, naročnikov Sklep o ugoditvi revizijskemu zahtevku z dne 8.9.2010, v Obvestilo o spremembi odločitve o oddaji naročila z dne 20.9.2010, v revizijski zahtevek vlagatelja z dne 7.10.2010 in sklep naročnika z dne 2.11.2010. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN ter z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti: kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede. Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje: razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev (3. odstavek 78. člena ZJN-2)

Iz zapisnika o javnem odpiranjem ponudb izhaja, da so bile v predmetnem postopku javnega naročanja dne 13.7.2010 naročniku pravočasno predložene tri ponudbe, in sicer ponudba vlagatelja, izbranega ponudnika in ponudba družbe Gradbinec GIP gradbeništvo d.o.o. Naročnik je po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb dne 27.7.2010 sprejel odločitev, s katero je vlagateljevo ponudbo izbral kot najugodnejšo ponudbo, vendar je zoper slednjo izbrani ponudnik dne 6.8.2010 vložil revizijski zahtevek. Z vložitvijo revizijskega zahtevka je pričel teči tudi revizijski postopek, ki se je, z naročnikovim sklepom o ugoditvi revizijskemu zahtevku oz. dne 20.9.2010 s sklepom o ustavitvi revizijskega postopka, pravnomočno zaključil. Pri tem gre naročniku pritrditi, da določba 1. odstavka 16. člena ZRPJN naročniku zgolj nalaga, da mora svojo odločitev o revizijskem zahtevku posredovati vlagatelju, ne pa tudi izbranemu ponudniku, zaradi česar naročniku v obravnavanem primeru ni mogoče očitati kršitev določb ZRPJN, ker sklepa o revizijskem zahtevku ni posredoval tudi izbranemu ponudniku. Z razveljavitvijo naročnikove odločitev o izbiri se je postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, na podlagi katere je nato naročnik dne 20.9.2010 sprejel ponovno odločitev o izbiri, s katero je izbral ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo ponudbo. Pri tem gre ugotoviti, da naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika vsebuje vse zahtevane sestavine iz 78. člena ZJN-2, in sicer navedbo razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Pri tem gre še ugotoviti, da je naročnik v navedeni odločitvi o izbiri povzel potek revizijskega postopka in na njegovi podlagi podal oceno, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker vlagatelj nima poravnanih vseh obveznosti do izbranega ponudnika. Zoper naročnikovo odločitev je na to vlagatelj vložil predmetni revizijski zahtevek, v katerem mora, na podlagi 9. člena ZRPJN, izkazati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

Aktivna legitimacija je opredeljena v prvem odstavku 9. člena ZRPJN, ki določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, zakon torej zahteva dvoje: 1. (dejanski) interes za dodelitev naročila in 2. realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa je v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa.

Navedeno pomeni, da je, v nasprotju s prepričanjem vlagatelja, ravno na vlagatelju dokazno breme, da v predmetnem revizijskem postopku dokaže protipravno ravnanje naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Navedeno pomeni, da je vlagatelj tisti, ki mora v predmetnem revizijskem postopku dokazati, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno neutemeljeno izločil iz postopka oddaje javnega naročanja, zato gre zavrniti vlagateljeva zatrjevanja, da naročnikove odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ni mogoče preizkusiti, ker ni zadosti obrazložena in ne vsebuje dokazne ocene in razlogov, na katerih temelji. Naročnik mora namreč svojo odločitev o izbiri utemeljiti, kot je bilo že zgoraj navedeno, zgolj v okviru določbe 78. člena ZJN-2, kar je naročnik v obravnavanem primeru tudi storil. Zato se po oceni Državne revizijske komisije vlagateljevi očitki glede pomanjkljive obrazložitve naročnika (na podlagi katerih dokaznih sredstev je ugotovil, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je poravnal vse obveznosti), nanašajo na predhodno že zaključeni pravnomočni revizijski postopek, v katerem pa je moral naročnik v okviru odločanja o revizijskem zahtevku izbranega ponudnika podati dokazno oceno o predloženih dokazilih vlagatelja in izbranega ponudnika ter pri tem upoštevati vse procesne ugovore vlagatelja. Toda predhodni revizijski postopek, v katerem bi moral naročnik upoštevati vlagateljeve ugovore, ne more biti več predmet presoje predmetnega revizijskega postopka, ker je že pravnomočno zaključen. Navedeno pomeni, da tudi vlagatelj ne more uveljavljati morebitnih procesnih kršitev in ugovorov glede pomanjkljive ocene dokazov naročnika iz predhodnega revizijskega postopka ter ugovorov iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Pri tem je potrebno opozoriti tudi na napačno vlagateljevo sklicevanje na omenjeno določbo, ki je namenjena predvsem omejitvi ugovorov o nepravilnosti razpisne dokumentacije. Na drugi strani mora vlagatelj v predmetnem postopku javnega naročanja dokazovati protipravnost naročnikovega ravnanja, zaradi česar je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve ugovore v povezavi z nepopolnostjo njegove ponudbe.

Naročnik je pod točko 4.3.6 določil, da morajo ponudniki za dokazovanje osnovne sposobnosti predložiti izjavo, da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Kot dokazilo pa mora ponudnik predloži izjavo (Priloga št. D/4).

Obrazec PRILOGA št. D/4, vsebuje IZJAVO O IZPOLNJEVANJU OSNOVNE SPOSOBNOSTI, s podpisom katere ponudniki v zvezi s predmetnim javnim naročilom pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavljajo, da imajo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik omenjeni pogoj objavil tudi na Portalu javnih naročil, tako da gre zavrniti vlagateljeva zatrjevanja, da naročnik omenjenega pogoja ni navedel v obvestilu o javnem naročanju. Poleg tega zakon ne določa, da mora naročnik ta pogoj obvezno določiti v objavi in razpisni dokumentaciji (Vesna Kranjc, Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 260).

V nadaljevanju gre ugotoviti, da je naročnik v Obvestilu o spremembi odločitve o oddaji naročila na podlagi dokazil, predloženih v predhodnem revizijskem postopku, ocenil, da ima vlagatelj neporavnane obveznosti. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da naročnik navedena dokazila, na podlagi katerih je ocenil, da ima vlagatelj neporavnane obveznosti, ne bi smel upoštevati, ker jih na podlagi 44. člena ZJN-2 ni navedel med upoštevana dokazila za dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se določba 5. odstavka 44. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti, nanaša na dokazila, ki jih bo naročnik za preverjanje ekonomske in finančne sposobnosti v postopku javnega naročanja uporabil. Gre za dokazila, ki so navedena eksemplifikativno in jih naročnik lahko prosto izbira, pri čemer mora upoštevati minimalne omejitve iz 1. odstavka 44. člena ZJN-2, in sicer da mora biti izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Medtem ko je določba 6. odstavka 44. člena, ki določa, da ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, obligatorna. Z izjavo ponudniki potrjuje dejstvo, da imajo poravnane zapadle obveznosti, vendar je slednje dejstvo mogoče izpodbiti tudi s proti dokazi. Navedeno potrjuje tudi določba 77. člena ZJN-2, ki določa, da v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kar pomeni, da lahko naročnik obstoj določenih dejstev ugotovi drugače. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja in hkrati naročniku pritrjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni predložil nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da ima poravnane vse zapadle obveznosti, s čimer bi dokazal, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je njegovo ponudbo kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka javnega naročanja. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih naročniku očita v zahtevku za revizijo, dejansko izključena.

Zato je Državna revizijska komisija ob navedenem morala zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči, tako da v nadaljevanju ni več mogla meritorno presojati vlagateljevih ugovorov v povezavi popolnostjo ponudbe izbranega ponudnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v obravnavanem primeru ni ugodila, je skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN po načelu uspeha zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 2.12.2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
Predsednica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- odvetnik Matej Kuhar, Prešernova ulica 14, 4240 Radovljica,
- Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice,
- Cestno podjetje Kranj d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj ,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.