018-273/2010 Dars, d.d.Celje

Številka: 018-273/2010-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata Vide Kostanjevec ter članic senata mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbije, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "obnovo hidrantnega omrežja v in izven predora Karavanke" začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložile 1. družba RIKO d.o.o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana, 2. družba TELEG-M d.o.o., Cesta v Pečale 36, Ljubljana ter 3. družba PROADRIA d.o.o., Vrhovci c. 26/14, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 7.12.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 2.9.2010, se zavrne.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 10.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "obnovo hidrantnega omrežja v in izven predora Karavanke"" objavil dne 9.4.2010, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2920/2010, s popravki pod objavami št. JN3460/2010 z dne 3.5.2010, št. JN4018/2010 z dne 19.5.2010, št. JN4513/2010 z dne 1.6.2010.

Naročnik je dne 10.8.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo SCT d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 2.9.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova odločitev o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe napačna. Pri tem navaja, da je naročnik v obrazložitvi v povezavi z neizpolnjevanjem tehničnih karakteristik za tunelski hidrant z ročnim kolesom napačno ugotovil dejansko stanje, saj je iz prospekta popolnoma razvidno, da hidrant omogoča različne priključke, med njimi tudi tiste, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zatrjuje, da iz njegove ponudbe tako izhaja, da ponuja hidrant DN80mm, kateri omogoča priključek 2xB, ob tem pa še priključke 2xC ali 2xA. Izvedba hidranta DN80mm kot DN100mm je možna v vseh možnih kombinacijah priključkov. Pri tem pa vlagatelj še izpostavlja kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi tudi izbrani ponudnik ponujal hidrant DN80mm v različnih kombinacijah priključkov, pri čemer je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno, vlagateljevo ponudbo pa opredelil kot neprimerno in zato nepopolno. Oba, tako vlagatelj kot izbrani ponudnik, sta po vlagateljevih navedbah ponudila različne variante priključkov, oba sta ponudila tudi priključek 2xB, pri čemer je naročnik vlagateljevo ponudbo kot neprimerno izločil, ponudbo izbranega ponudnika pa označil kot popolno. Prav tako vlagatelj ocenjuje za napačno ugotovljeno dejansko stanje glede naročnikovih zatrjevanj, da naj bi vlagatelj v obrazcu 5.1 (a) navedel le enega zakonitega zastopnika, v bonitetnem obrazcu pa še ime drugega zastopnika. Vlagatelj pojasnjuje, da na bonitetnem obrazcu ni navedel zakonitih zastopnikov, kot to napačno ugotavlja naročnik, temveč je navedel zgolj "zastopniki", s čimer sta zajeta tako zakoniti zastopnik družbe Riko d.o.o. Janez škrabec kot prokurist Dragan Mario. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe ponudnika J.V. CMC Ekocon d.o.o. Logatec in Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni mogel predložiti popolne ponudbe, ker nima poravnanih obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, in sicer do vlagatelja iz javnega naročila "A2 Karavanke-Obrežje, AC šentvid-Koseze, izvedba elektro in strojnih instalacij predora šentvid", objavljenega v Uradnem listu RS, št. 97/2005. V predmetnem javnem naročilu je bil izbran izbrani ponudnik, ki je z vlagateljem podizvajalcem Riko d.o.o. sklenil podizvajalsko pogodbo št. K1-0594/07 za izvedbo elektro instalacij, na podlagi katere je bilo izbranemu ponudniku izstavljenih več računov, in sicer št. 497/2009, 543/2009, 572/2009 in R7-174/10-309, katerim so predložene potrjene situacije. Glede na navedeno bi moral naročnik uporabiti 77. člen ZJN-2 in ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti. Vlagatelj še dodatno navaja, da je izbrani ponudnik prospektni material s tehničnimi karakteristikami, v nasprotju z razpisnimi zahtevami predložil v tujem jeziku, s čimer je kršil določila razpisne dokumentacije in s tem predložil nepravilno oz. nepravilno ponudbo. Poleg tega izbrani ponudnik v izjavi 5.1 (a) ni navedel vseh zakonitih zastopnikov. Vlagatelj prav tako ugovarja nepopolnost ponudbe ponudnika J.V. CMC Ekocon d.o.o., Logatec in Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje. Drugi neizbrani ponudnik je v svoji ponudbeni dokumentaciji, v skladu z razpisno dokumentacijo, podal izjavo 5, da bo predmetno javno naročilo izvajal sam in na razpisnih delih ne bo angažiral podizvajalcev, nato pa je v svoji ponudbi navedel več podizvajalcev, kar po vlagateljevih navedbah kaže na kontradiktornost ponudbe. Slednje dokazuje tudi izjava, s katero drugi neizbrani ponudnik sprejme rok za zaprtje predora 35 dni, nato pa v terminskem planu določa rok za zaprtje predora 46 dni, s čimer sta izjava in terminski plan med seboj neusklajena. Prav tako kot izbrani ponudnik je tudi drugi neizbrani ponudnik kršil navodila za pripravo ponudbe, saj tehnične karakteristike svoje ponudbe ni prevedel v slovenski jezik. Prav tako drugi neizbrani ponudnik ni označil na katere postavke iz ponudbenega predračuna se ponujena oprema nanaša, kar je zahtevano v razpisnih navodilih, kakor tudi ne izpolnjuje pogoje glede bonitetne informacije 5.1 (h), katera ne sme biti starejša od 15 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila. Končno pa vlagatelj še izpostavlja druge formalne pomanjkljivosti in nepravilnosti naročnika, ki se kažejo v sklepu o oddaji javnega naročila, kjer naročnik v obrazložitvi napačno povzema, da oddaja javno naročilo, objavljeno na portalu javnih naročil pod št. JN 2909/2010 in da je bila ponudba J.V. CMC Ekocon+Komunalne gradnje+CPK d.d. Koper ocenjena z 98,13 točk. Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 28.9.2010 izdal sklep št. 402-50/10-125/BD, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v svoji ponudbi za predračunsko postavko št. 0002 N 4 2 159 predložil prospektni material za nadzemni hidrant Tip 700-710, dimenzije DN 80 s priključki 1xB in 2xC, ki ne vsebuje priključnih spojk 2xB, priložil pa je tudi skico hidranta za tunele, ki je ni mogoče šteti za prospektni material, vendar tudi hidrant iz skice ne vsebuje zahtevanega priključka 2xB, temveč le en večji priključek 1xB in dva manjša 2xC. Prospekta za zahtevani tunelski hidrant DN 80 s priključnimi spojkami 2xB=DN75 vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da vlagateljeva navedba, da obstaja kombinacija možnih priključkov za vsako dimenzijo hidranta v funkcionalno uporabnem smislu, ne drži. Hidrant dimenzije DN80 po vlagateljevih navedbah ne more imeti priključka 1xA. Medtem ko je izbrani ponudnik po naročnikovih navedbah predložil prospekt za tunelski hidrant DN80 s priključki 2B z možnostjo priključkov 1B/1C ali 2C in je s tem izpolnil naročnikovo zahtevo. Glede zastopnikov naročnik pojasnjuje, da ima vlagatelj na spletnem portalu Riko d.o.o.- poslovni imenik bizi.si kot zakonita zastopnika vpisna tako Maria Dragana kakor tudi Janeza škrabca. Ker pa je bila vlagateljeva ponudba zaradi neizpolnitve zahtevnih tehničnih karakteristik hidrantov ocenjena kot neprimerna in s tem nepopolna, vlagatelj v segmentu izjave 5.1 (a) ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, zaradi česar vlagateljeve navedbe v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem po naročnikovem stališču niso merodajne za presojo popolnosti njegove ponudbe. Glede vlagateljevih ugovorov o neporavnanih obveznosti pa naročnik zatrjuje, da iz predloženih vlagateljevih dokazil ni mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik nima plačanih vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, za katere je v svoji ponudbi predložil tudi izjavo, kot to določa 6. odstavek 44. člena ZJN-2. Naročnik pri tem ugotavlja, da je vlagatelj predložil predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča Ljubljana in sklep o izvršbi v Ljubljani opr. št. VL 118566/2010, po prekluzivnem roku za vložitev zahtevka za revizijo, zato jih naročnik ni mogel upoštevati. Naročnik v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da bi moral izbrani ponudnik prevesti dele prospektnega materiala, kajti besedilo podčlena 5.1 (n) se ne glasi, da mora ponudnik prevesti dele prospektnega materiala, kakor to zatrjuje vlagatelj. Prav tako je po naročnikovem zatrjevanju neutemeljena vlagateljeva navedba, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna zaradi nenavedbe vseh zakonitih zastopnikov v izjavi 5.1 (a). Naročnik v nadaljevanju zatrjuje, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, razen v tiste dele, ki so poslovna skrivnost oz. tajnost in v katere vpogled ni dopusten, in sicer v potrdilo o plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost. Glede drugo uvrščenega ponudnika naročnik ugotavlja, da je kot vodilni partner navedel dva podizvajalca, medtem ko je izjavo, da bo dela opravljal brez podizvajalcev, predložil zgolj partner Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje. Navedeno izjavo partnerja pa je po naročnikovih navedbah podpisal tudi vodilni partner v skladu z zahtevo iz podčlena 5.2 (a) navodil. V zvezi s kontradiktornostjo ponudbe naročnik pojasnjuje, da je drugo uvrščeni ponudnik v 3. točki obrazca ponudbe navedel, da bo dela v predoru, ki se izvajajo pod zaporo predmeta v predoru Karavanke, izvajal 35 dni. Vlagatelja navedba, ki se nanaša na izjavo, s katero ponudnik sprejema rok za zaprtje predora 35 dni, je po vlagateljevih navedbah neutemeljena, saj razpisna dokumentacija zahteve po predložitvi tovrstne izjave ne vsebuje, predvsem ponudnik roka za zaprtje predora ne sprejema, temveč ga ponudi v skladu z določilom podčlena 13.2 navodil. Ponudnik je po naročnikovi oceni v svojem terminskem planu pravilno vpisal rok za izvedbo vseh del v predoru, torej del pod zaporo (35 dni) in ostalih del v predoru, ki se izvajajo brez zapore. Drugo uvrščeni ponudnik je pred predloženimi prospekti predložil Prilogo 1, v kateri je navedel 5 predračunskih postavk, na katere se prospektni material nanaša, predložene prospekte pa je označil z zaporednimi številkami po vrstnem redu v Prilogi 1 navedenih predračunskih postavk. Iz navedenega je po naročnikovih navedbah mogoče nedvomno ugotoviti, na katero postavko ponudbenega predračuna se posamezna oprema v prospektu nanaša, s čimer je v celoti izpolnjena zahteva iz podčlena 5.1 (n) navodil. Prav tako so po naročnikovih navedbah neutemeljene vlagateljeve navedbe glede domnevnega neizpolnjevanja pogoja v zvezi z bonitetno informacijo. Vodilni partner je poleg obrazca BON-2 z datumom izdaje 2.6.2010 predložil še obrazec S.BON-1/P z dne 20.5.2010, kar pa ne vpliva na že izpolnjen pogoj iz podčlena 5.1 (h) navodil. Partner Komunalne gradnje d.o.o. je predložil obrazec BON-2 z datumom 20.5.2010, poleg tega pa še dva bančna izpiska z datumoma 3. in 4.6.2010, iz katerih je razvidno, da je pogoj iz podčlena 5.1 (h) navodil izpolnjen. Glede preostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na obrazložitev sklepa o izbiri, pa naročnik pojasnjuje, da ne vplivajo na oceno vlagateljeve ponudbe, kakor tudi ne na oceno izbranega in drugo uvrščenega ponudnika. Gre za pomoto, ki ne vpliva na vsebino sklepa. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.9.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 7.10.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 7.10.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v predmetni zadevi ugotovila, da je treba za meritorno presojo dejstev, ki jih navaja vlagatelj, dejansko stanje ugotoviti s pomočjo mnenja strokovnjaka, zato je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN s sklepom št. 018-273/2010-2 z dne 18.10.2010 za strokovnjaka imenovala mag. Andreja Cvara, univ. dipl. ing. gradb. in hkrati pozvala vlagatelja na plačilo predujma za izvedbo omenjenega dokaza. Državna revizijska komisija je strokovno mnenje strokovnjaka gradbene stroke mag. Andreja Cvara, univ.dipl.ing.gradb. prejela 27.10.2010 in ga posredovala naročniku in vlagatelju, da nanj podata svoj odgovor oziroma svoje pripombe. Naročnik je z vlogo z dne 2.11.2010 podal svoje mnenje, v katerem pojasnjuje, da skica hidranta za tunele, ki je bila priložena izvedenskemu mnenju, ni ista kot skica iz vlagateljeve ponudbe. Dne 5.11.2010 je naročnik svoje mnenje dopolnil z mnenjem strokovnih služb.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila iz razloga neizpolnjevanja naročnikovih tehničnih zahtev. Prav tako je med strankama vprašljiva popolnost ponudbe drugo uvrščenega ponudnika in izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v vlagateljevo ponudbo, v ponudbo drugo uvrščenega ponudnika, izbranega ponudnika, v mnenje strokovnjaka gradbene stroke mag. Andreja Cvara, univ. dipl. ing. gradb., v mnenje strokovnih služb DDC svetovanje inženiring d.o.o., z dne 29.10.2010. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je spor med vlagateljem in naročnikom glede popolnosti vlagateljeve ponudbe najprej presojala z vidika 1. odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Naročnik je v 5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za obnovo hidrantnega omrežja v in izven predora Karavanke v podčlenu 5.1 določil: "Da bi bili Ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, morajo izpolnjevati pogoje za ugotavljanje sposobnosti, kot so podani v nadaljevanju v podčlenih 5.1 (a) do 5.1 (n). Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju. Obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti Ponudnikov so podani v Poglavju 10. Naročnik bo najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila preveril obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Vsebina izpolnjenih obrazcev mora ustrezati zahtevam iz obrazca, podanega v razpisni dokumentaciji, ne glede na način izpolnjevanja." V podčlenu 5.1 (n) navodil je določeno: "Ponudnik mora v svoji ponudbi predložiti prospektni material s tehničnimi specifikacijami in izpolniti prilogo 1 v Poglavju 10 - Podatki o ponujeni opremi, za naslednjo ponujeno opremo in naprave.
- Postavka št: 0002 N4 2 159- tunelski hidranti z ročnim kolesom, ohišje iz nodularne litine s korozijskozaščito ali nerjaveče jeklo kvalitete 1.4571,...".
V ponudbenem predračunu je naročnik podal opis postavke 0002 N4 2 159, med katerimi so zahtevane tudi sporne priključne spojke 2xB.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru za namen razrešitve spora vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj pod sporno postavko 0002 N4 2 159 ponudil hidrant za tunele tipa 700-710, proizvajalca IMP ARMATURE d.o.o., ki pa ga je naročnik ocenil za neustreznega. Naročnik je na podlagi predložene prospektne dokumentacije ocenil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, in sicer, ker ponujani hidrant ne vsebuje zahtevanega priključka 2xB, čemur vlagatelj v revizijskem zahtevku tudi nasprotuje.

Državna revizijska komisija se je pri ugotavljanju izpolnjevanja tehničnih zahtev vlagatelja obrnila na strokovnjaka gradbene stroke mag. Andreja Cvara, univ. dipl. ing. gradb., ki je na podlagi posredovane dokumentacije, in sicer priložene skice in prospekta iz vlagateljeve ponudbe ter PZR hidranta, ocenil, da ponujeni vlagateljev hidrant tipa 700-710 naročnikove zahteve v celoti izpolnjuje, čemur je Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi v celoti sledila. Pri tem Državna revizijska komisija mnenje omenjenega strokovnjaka ocenjuje kot strokovno, jasno in dovolj določno, zato ga je v celoti sprejela in pri tem ni upoštevala mnenja naročnika, da je izvedensko mnenje neustrezno, ker v glavi risbe ponujenega hidranta ni naveden niti proizvajalec niti specifikacija materiala, iz katere se bi po naročnikovih trditvah preverile razpisne zahteve ter da skica priložena izvedenskemu mnenju ni identična skici, priloženi v vlagateljevi ponudbi. Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila drugače, in sicer da je iz predložene skice razvidno, da gre za hidrant proizvajalca IMP ARMATURE d.o.o., ter da je k tej priložen prospektni material, iz katerega je razviden ponujan tip hidranta 700-710, za katerega je strokovnjak ocenil, da naročnikove tehnične zahteve po spojkah 2xB izpolnjuje, čemur je sledila tudi Državna revizijska komisija. Slednjega ne izpodbije niti naročnikovo navajanje, da je strokovnjak v mnenju predložil drugačne skice, kot so navedene v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, na katerih so med drugim narisani hidranti različnih dimenzij. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal zahtev glede višine hidranta, ampak so bistvene priključne spojke. Izvedenec pa je svojo oceno podal na podlagi posredovane ponudbene dokumentacije vlagatelja, sam pa je od proizvajalca zahteval še podrobnejša pojasnila in jih vključil v svoje strokovno mnenje, ki v ničemer ne nasprotujejo ugotovljenemu dejstvu, da ponujeni hidrant vlagatelja izpolnjuje naročnikove zahteve. Pri tem Državna revizijska komisija naročnikove pripombe na mnenje strokovnjaka, da iz predložene ponudbene dokumentacije vlagatelja ni razvidna specifikacija materiala, ni upoštevala, kajti naročnik je v okviru pregleda in ocenjevanja ponudb, kakor je razvidno tudi iz sklepa o oddaji naročila, ugotovil le, da zahtevani hidrant nima priključka 2xB, ne pa tudi, da ni podana specifikacija materiala. Naročnik namreč v revizijskem postopku ne more navajati dodatne razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, kajti revizijski postopek ni namenjen pregledovanju in ocenjevanju ponudb, temveč ugotavljanju morebitnih protipravnosti naročnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja, ki vplivajo na izbiro najugodnejšega ponudnika. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da naročnik v obravnavanem primeru ni ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo iz razloga neizpolnjevanja tehnične zahteve izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe glede nepopolnosti ponudbe drugo uvrščenega ponudnika. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da je drugo uvrščeni ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji podal izjavo, da bo predmetno javno naročilo izvajal sam, nato pa je v svoji ponudbi navedel več podizvajalcev.

Iz razpisne dokumentacije 5 (m) podčlena izhaja, da lahko ponudnik posamezni del naročila odda v podizvajanje in da mora v primeru navajanja podizvajalcev ponudnik izpolniti obrazec 5.1 (m) v Poglavju 10 Sposobnost. V primeru, da ponudnik na razpisanem javnem naročilu ne bo angažiral podizvajalcev, mora podpisati izjavo 5 v Poglavju 10, da bo dela izvajal sam in da nima podizvajalcev. Pri tem je v 5.2 členu razpisne dokumentacije določeno, da v primeru predložitve skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, mora pod točko a) ponudba vsebovati za vsakega partnerja v skupini izvajalcev posebej vsa dokazila iz podčlenov 5.1 (a) - 5.1 (h), 5.1 (m) in 5.1 (o). Navedeno pomeni, da je pri skupni ponudbi morala vsaka družba posebej podati navedeno izjavo.

Na podlagi vpogleda v ponudbo drugo uvrščenega ponudnika gre ugotoviti, da sta družbi CMC Ekocon d.o.o. in Komunalne gradnje d.o.o. oddali skupno ponudbo, zato sta skladno z določbo 5.2 člena razpisne dokumentacije podali ločeni izjavi glede sodelovanja s podizvajalci. Tako je vodilna družba CMC Ekocon d.o.o. izpolnila obrazec št. 5.1 (m) in navedla dva podizvajalca, in sicer Nakov & Nakov elektro storitve, Peter Nakov s.p. ter družbo JAPLEJ-IN d.o.o. Družba Komunalne gradnje d.o.o. pa je podala izjavo, da bo predmetno javno naročilo izvedla sama in skladno temu podpisala izjavo 5.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je drugo uvrščeni ponudnik ravnal skladno z naročnikovimi navodili in da ni mogoče slediti vlagateljevim ugovorom o kontradiktornosti predložene ponudbe drugo uvrščenega ponudnika.

Kontradiktornosti ponudbe drugo uvrščenega ponudnika pa po presoji Državne revizijske komisije ne dokazuje niti vlagateljevo zatrjevanje, da je drugo uvrščeni ponudnik najprej izjavil, da sprejema rok za zaprtje predora 35 dni, nato pa je v terminskem planu določil rok 48 dni. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo drugo uvrščenega ponudnika pod poglavje 5 in ugotovila, da je pod točko 3 obrazca ponudbe navedel, da bo dela v predoru, ki se izvajajo pod zaporo prometa v predoru Karavanke izvajal 35 dni, kakor zatrjuje tudi naročnik. Glede roka, določenega v terminskem planu, pa je Državna revizijska komisija v celoti sledila naročnikovim pojasnilom, ki jih ocenjuje za prepričljivejša, in sicer da so v terminskem planu opredeljena vsa dela v predoru in da vsa nimajo takšne narave, da bi za njihovo izvedbo bila potrebna zapora in skupaj trajajo 48 dni, čemur vlagatelj ni oporekal. Poleg tega je naročnik glede rokov za dokončanje del v razpisni dokumentaciji pod točko 13.2 določil, najdaljši rok za izvedbo del v predoru, ki se izvajajo pod zaporo prometa v predoru pa v predoru Karavanke sme trajati največ 48 dni, kar je drugo uvrščeni ponudnik v svoji ponudbi v celoti upošteval in mu ni mogoče očitati neizpolnjevanje razpisnih zahtev.

Enako stališče Državna revizijska komisija zavzema glede vlagateljevega zatrjevanja o neizpolnjevanju pogoja glede bonitetne informacije iz podčlena 5.1 (h). Naročnik je v omenjenem podčlenu razpisne dokumentacije zahteval: "Ponudnik v zadnjih 6 mesecih, pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe na podlagi predmetnega javnega naročila, ni imel blokiranega računa. Ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki priložiti bonitetno informacijo, izdano s strani pooblaščene organizacije za izdajo bonitetne informacije, iz katere je razvidna blokada računov v zadnjih 6 (šestih) mesecih. Bonitetna informacija ne sme biti starejša od 15 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila." Iz ponudbene dokumentacije drugo uvrščenega ponudnika izhaja, da je družba CMC Ekocon d.o.o. predložila obrazec BON-2, ki dokazuje, da v zadnjih šestih mesecih nima neporavnanih obveznosti, z dne 2.6.2010, kar je skladno z naročnikovo zahtevo po predložitvi bonitetne informacije, ki ne sme biti starejša od 15 dni od datuma, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe na podlagi javnega naročila. Medtem ko gre glede družbe Komunalne gradnje d.o.o. vlagatelju pritrditi, da je ta predložila obrazec BON-2 (z dne 20.5.2010) starejši od 15 dni, vendar je omenjena družba k temu predložila še potrdili obeh bank (NLB, z dne 4.6.2010 in SKB, z dne 3.6.2010), pri katerih ima omenjena družba po podatkih AJPES odprt transakcijski račun, ki enakovredno dokazujeta, da omenjena družba v zadnjih šestih mesecih ni imela blokiranega računa. Poleg tega pa sta obe potrdili izdani v okviru zahtevanega časovnega obdobja 15 dni, zato vlagateljevim ugovorom prav tako ni bilo mogoče slediti.

Prav tako gre v nadaljevanju zavrniti vlagateljeve navedbe, da drugo uvrščeni ponudnik ni pravilno označil na katere postavke iz ponudbenega predračuna se ponujena oprema nanaša. V zvezi s tem je naročnik v podčlenu 5.1 (n) postavil zahtevo: "â?? Iz priloženega prospektnega materiala mora biti jasno razvidno, katera oprema in naprave so bile upoštevani v Ponudbi in na katero postavko ponudbenega predračuna se posamezna oprema v prospektu nanašaâ??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugo uvrščeni ponudnik v Prilogi 1, kakor pravilno ugotavlja tudi naročnik, naštel postavke in jih oštevilčil po vrsti od 1-5, ter k temu primerno priložil prospektno dokumentacijo in jo ustrezno oštevilčil. Iz predložene prospektne dokumentacije je mogoče jasno ugotoviti na katero postavko se le-ta nanaša, zato gre vlagateljeve navedbe v zvezi s tem zavrniti. Enako gre zavrniti vlagateljeva zatrjevanja o kršitvi razpisne dokumentacije, ker tehničnih karakteristik svoje ponudbe ni prevedel v slovenski jezik. Naročnik je glede jezika v 12. členu razpisne dokumentacije postavil zahtevo: "Ponudbe in ostala dokumentacija, ki se nanaša na Ponudbo, mora biti napisana v slovenskem jeziku. V kolikor ponudnik prospektni material s tehničnimi karakteristikami iz podčlena 5.1 (n) teh Navodil predloži v tujem jeziku, je potrebno v slovenski jezik prevesti tiste dele prospektnega materiala, ki se nanašajo na tehnične karakteristike ponujene opreme, ki izkazujejo zadoščanje zahtevanim tehničnim karakteristikam iz Poglavja 9 (PZR) razpisne dokumentacije."

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugo uvrščenega ponudnika ugotavlja, da je del prospektne dokumentacije sicer predložil v angleškem jeziku, toda 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, če pa je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Zato po mnenju Državne revizijske komisije zgolj dejstvo, da je ponudbeni dokument, ki ga je za izbranega ponudnika pripravil tuji proizvajalec opreme, v angleškem jeziku, ne more predstavljati takšne pomanjkljivosti, ki bi lahko kakorkoli vplivala na popolnost ponudbe, zlasti ob upoštevanju naročnikovih navedb, da če bi imel z razumevanjem prospektne dokumentacije težave, bi ponudnika na podlagi 2. odstavka 23. člena ZJN-2 ustrezno pozval na prevode, ter dejstva, da je uporaba tega jezika običajna tudi na mednarodni strokovni ravni in pri mednarodnem poslovnem komuniciranju.

Prav tako Državna revizijska komisija naročnikovih formalnih pomanjkljivosti, kot je napačna navedba št. objave na Portalu javnih naročil in napačen povzetek ponudbe, ne ocenjuje kot bistvene, ki bi lahko vplivale oz. imele vpliv na zakonitost in pravilnost naročnikove odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni uspel dokazati nepopolnost ponudbe drugo uvrščenega vlagatelja, s čimer tudi ni uspel dokazati, da bi mu zaradi naročnikovega ravnanja lahko bila nastala škoda. Vlagateljeva ponudba bi bila kljub dejstvu, da je bila popolna, po merilu uvrščena za drugo uvrščeno ponudbo, s čimer v nobenem primeru ne bi mogla biti izbrana za najugodnejšo, tudi če bi se izkazalo, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb v nadaljevanju ni več presojala in je odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 10.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.12.2010


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- RIKO d.o.o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana,
- TELEG-M d.o.o., Cesta v Pečale 36, Ljubljana,
- PROADRIA d.o.o., Vrhovci c. 26/14, Ljubljana,
- SCT d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.