018-308/2010 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Številka: 018-308/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Razvoj nove programske opreme za spremljanje izvajanja knjigovodstva po metodologiji FADN (Farm Accountancy Data Network)" začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba OMSOFT d.o.o., Ulica bratov Učakar 64, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 3.12.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 21.10.2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 117/2010, z dne 17.9.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Razvoj nove programske opreme za spremljanje izvajanja knjigovodstva po metodologiji FADN (Farm Accountancy Data Network)" objavil dne 24.6.2010 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5450/2010.
Naročnik je dne 17.9.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je družbo IXTLAN TEAM d.o.o., Ravbarjeva 13, Ljubljana, izbral kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 21.10.2010 vložil zahtevek za revizijo, v kateremu zatrjuje, da je naročnikova odločitev v povezavi z dodelitvijo točk po merilu referenc napačna in nezakonita, s čimer je posledično napačna tudi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v Obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila navedel, da je bilo pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovljeno, da je ponudnik priložil izpolnjen, podpisan in žigosan Obrazec št. 8 in Obrazec št. 9, ni pa predložil kopij sklenjenih pogodb za posamezne projekte, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe v delu zahtevane reference, ki je bila določena tudi kot pogoj. Vlagatelj pojasnjuje, da je v postavljenem roku posredoval kopije pogodb za referenčna dela, vendar jih naročnik, razen ene, ki je bila določena kot pogoj, ni upošteval, saj naj bi bila ta v nasprotju z določbo 78. člena ZJN-2, na podlagi česar je naročnik po merilu referenc vlagatelju dodelil 0 točk. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik med listinami, ki jih je določil kot dokazila, s katerimi ponudnik izkazuje svoje reference, ni določil drugih dokazil kot zgolj Obrazca št. 8 in 9, izrecno pa tudi ni zahteval predložitve pogodb, ki jih je ponudnik sklenil za posamezen referenčni posel. Vlagatelj je na podlagi navedenega sklepal, da predložitev teh pogodb za vsebinsko ali formalno popolnost ponudbe ni potrebna. Vlagatelj se pri tem sklicuje na 15. točko Navodil ponudnikov, kjer so podana pojasnila o načinu ocenjevanja ponudbe in med katerimi je določeno, da bo največ (20) točk prejel ponudnik, ki bo ponudbi priložil največ ustreznih in pozitivnih referenčnih potrdil na predpisanem Obrazcu št. 9-Referenčno potrdilo. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik tudi v tem delu določil, da bo ponudbe ocenjeval zgolj in samo na podlagi omenjenega obrazca, ne pa tudi na podlagi pogodb o referenčnih delih. Naročnik v Navodilih ponudnikom zahteve za predložitev pogodb o referenčnih poslih po vlagateljevih navedbah ni navedel niti v začetni preglednici vseh zahtevanih prilog niti med dokazili za izkazovanje sposobnosti "Reference ponudnika" in niti med pojasnili o načinu ocenjevanja ponudb po merilu "reference". Vlagatelj zatrjuje, da je bila razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na listine, ki so bile zahtevane za izkazovanje izvedbe referenčnih poslov, nejasna in dvoumna. Vlagatelj se pri tem sklicuje na naročnikov odgovor št. 3 na vprašanje enega izmed ponudnikov, objavljenim na Portalu javnih naročil. Po vlagateljevih navedbah je naročnik pojasnil, da se pri storitvah sposobnost lahko izkazuje s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih 3 letih skupaj z zneski, datumom in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojen organ ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oz. delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom, ali če tega ni v obliki izjave gospodarskega subjekta. Vlagatelj pojasnjuje, da iz omenjene določbe ne izhaja, da so pogodbe o referenčnih poslih pogoj za vsebinsko ali formalno popolnost ponudbe, saj zakon dopušča, da lahko ponudnik izvedbo del dokaže na enega od več možnih načinov, oziroma z enim od eksemplifikativno naštetih dokumentov, iz katerih izhaja, da je bil posel dejansko opravljen. Omenjena določba ne določa dokaznih pravil, saj so vsi dokumenti dokazno enakovredni. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je s pogodbami o referenčnih poslih vseskozi razpolagal in jih naročniku ni želel prekrivati, temveč jih ni priložil, ker je razpisno dokumentacijo pač tako razumel. Vlagatelj pojasnjuje, da bi pogodbo priložil že k sami razpisni dokumentaciji, v kolikor bi ga k temu jasno in nedvoumno zavezala razpisna dokumentacija. Poleg tega je po vlagateljevih navedbah napačno tudi naročnikovo tolmačenje 2. odstavka 78. člena ZJN-2, po kateri lahko ponudnik naknadno dopolnjuje svojo ponudbo, v kolikor takšna dopolnitev oz. sprememba ne vpliva na uvrstitev njegove ponudbe na ocenjevalni lestvici. Vlagatelj v obravnavanem primeru z naknadno predložitvijo ponudbe v ničemer ni spreminjal svoje ponudbe, vrednost posameznega referenčnega posla je bila namreč razvidna tako iz Obrazca št. 8 kot tudi Obrazca št. 9, tako da vlagatelj ni razkril ali pridal nobenih podatkov, ki ne bi izhajali iz že prej predloženih dokazov. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve in povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 2.11.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je razpisno dokumentacijo pripravil na pregleden in jasen način, prav tako je v razpisni dokumentaciji jasno določil merila, na podlagi katerih je ocenil ponudbe. Naročnik pri tem poudaraja, da je vlagatelj pravilno navedel dejansko stanje, in sicer da je v razpisni dokumentaciji določil pogoje za priznanje sposobnosti v 7. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. V 15. točki Navodil ponudnikom je naročnik določil merilo, kjer je jasno določil, da je eno referenčno delo pogoj, ki ga pri ocenjevanju ponudb po merilu reference ponudnika ne bo upošteval. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je vlagatelj v določenem roku posredoval kopije pogodb za referenčno delo, s čimer je dopolnil formalno nepopolnost ponudbe v delu, ki se veže na pogoje in po naročnikovih navedbah ne vpliva na dele ponudbe, ki jih po ZJN-2 ni mogoče dopolniti ali spremeniti. Ker je naročnik, razen ene reference, ki je bila določena kot pogoj, določil le-te tudi kot merilo, naročnik pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe po merilu "reference", v ponudbi predloženih referenc ni mogel upoštevati, saj bi s tem kršil določbo v 78. členu ZJN-2 in dopustil dopolnjevanje ponudbe v delu, ki je vezan na merila. Naročnik je v točki 7. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe pri dokazilih, s kateremi ponudniki dokazujejo referenčna dela, določil, da ponudniki predložijo kot dokazilo izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 8 in 9, pri tem pa iz Obrazca št. 8 po naročnikovih navedbah jasno in nevoumno izhaja, da mora ponudnik ponudbi priložiti kopije pogodb za referenčna dela, ki jih navede v svoji ponudbi in iz katerega izhaja, da se kopije pogodb priložijo Obrazcu št. 8 in so tudi sestavni del navedenega obrazca. Vlagatelj bi po naročnikovih navedbah navedene določbe iz razpisne dokumenatcije moral upoštevati in kot sestavni del Obrazca št. 8 priložiti tudi kopije pogodb za posamezen projekt, ki jih je navedel v omenjenem obrazcu in za njih priložil Obrazec št. 9- Refrenčno potrdilo. Naročnik meni, da je v razpisni dokumentaciji pogoj po predložitvi pogodbe v zvezi z referenčnimi deli jasno določil in ponudnike posebej opozoril, da so kopije pogodb priloga Obrazca št. 8, s čimer je bil vlagatelj ob prevzemu dokumentacije tudi sezanjen, zato naročnik v tem delu vlagateljev revizijski zahtevek zavrača. Po mnenju naročnika tako glede na določbe razpisne dokumentacije kot iz odgovora na vprašanje ponudnika št. 3, ki ga je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, jasno izhaja, da je bila zahteva po predložitvi pogodb nedvoumno postavljena na način, ki ne dopušča drugačne razlage in so jo tako razumeli tudi ponudniki. Pri tem naročnik dodaja, da če je vlagatelj menil, da je razpisna dokumentacija nejasna ali nedvoumna in da omogoča različna tolmačenja, bi moral na vsebino razpisne dokumentacije vložiti, kot to določa 2. odstavek 12. člena ZRPJN, revizijski zahtevek najpozneje do izteka roka za oddajo ponudb. Prav tako naročnik meni, da je pravilno razumel določbo 78. člena ZJN-2, ki določa dopustne dopolnitve ponudbe in da jih je v celoti in pravilno upošteval tako v delu formalno nepopolne ponudbe vlagatelja, kot tudi v delu, ki se nanaša na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe pri merilu "reference". Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v delu ene zahtevane refrence, ki je bila pogoj, in da referenčnih del, ki niso v celoti izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije in niso bile predložene na način, ki je bil zahtevan, naročnik pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe ni upošteval, saj je v tem delu vlagatelj dopolnil podnubo s kopijami pogodb šele po roku za oddajo ponudb. Poleg tega po naročnikovem mnenju v tem delu dopolnitev ponudbe v zvezi z merili ni dovoljena in bi posledično vplivala na drugačno razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na ostale prejete ponudbe v predmetnem postopku javnega naročanja. Naročnik meni, da je ravnal pravilno in v celoti v skladu z določbami ZJN-2 in določbami razpisne dokumentacije, tako da s svojim ravnanjem v nobenem primeru ni oškodoval vlagatelja zahtevka ali ga neenakopravno obravnaval. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 8.11.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.11.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.11.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno naročnikovo ocenjevanje vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v predloženo dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, in sicer v zahtevek za revizijo, ter v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN ter z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka (19. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 7. Kadrovska in tehnična sposobnost določil pogoj:" Ponudnik mora imeti reference, ki se nanašajo na razvoj in vzdrževanje programske opreme na področju kmetijstva in/ali na področju javne uprave. Naročnik bo priznal reference s področja razvoja in vzdrževanja programske opreme na področju kmetijstva in s področja javne uprave, pri čemer gre za spletne aplikacije, ki so namenjene tako za podporo administrativnega dela naročniku referenčnega dela in za podporo zunanjim uporabnikom, implementacija programa pa je bila izvedena v zadnjih petih letih šteto od roka za oddajo ponudb, program pa je bil implementiran v Republiki Sloveniji ali kateri koli od držav članic Evropske skupnosti, kar je ponudnik izvedel v okviru projekta v vrednosti najmanj 50.000,00 EUR brez DDV. Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, kot nosilec referenčne storitve:
- vsaj eno (1) referenco s področja razvoja in vzdrževanja programske opreme na področju kmetijstva in/ali javne uprave, ki podpira implementacijo programske opreme, ki je namenjena računovodskim sistemom, podatkovnim bazam, centralnim registrom - informacijsko podporo naročniku referenčnega dela in zunanjih uporabnikov, in je izdelana kot spletna aplikacija, program pa je bil implementiran v Republiki Sloveniji ali kateri koli od držav članic Evropske skupnosti.
Ponudnik mora vrednost vsakega referenčnega dela (projekt) dokazati s pogodbo.

DOKAZILO:
Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 8 - Reference ponudnika
Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 9 - Referenčno potrdilo.
Naročnik bo upošteval samo pozitivna referenčna potrdila, ki bodo ponudbi priložena na predpisanem Obrazcu št. 9 - Referenčno potrdilo, ki bodo v celoti izpolnjena, vključno z mnenjem naročnika referenčnega dela o izvedbi naročila. Referenčno potrdilo mora biti izpolnjeno, datirano, žigosano in podpisano s strani naročnika referenčnega dela."

Medtem ko je v 15. točki razpisne dokumentacije naročnik določil način ocenjevanja ponudb, in sicer:" Naročnik bo pravočasno prejete ponudbe razvrstil glede na merilo "ekonomsko najugodnejša ponudba" in preveril, ali je ponudba, ki je najugodnejša popolna.
Naročnik za oceno ponudb določa naslednja merila:
- cena do 60 točk
- rok za izvedbo delujočega računalniškega programa do 20 točk
- reference ponudnika do 20 točk

3. Merilo "reference"
Po merilu "reference" ponudnik lahko prejme največ 20 točk.
Pri merilu "reference" bo naročnik upošteval pozitivna referenčna potrdila, ki jih ponudnik predloži na predpisanem Obrazcu št. 9 - Referenčno potrdilo, ki bo ustrezalo zahtevam naročnika; referenčno potrdilo se mora nanašati na razvoj in vzdrževanje programske opreme na področju kmetijstva in/ali javne uprave, ki podpira implementacijo programske opreme, ki je namenjena računovodskim sistemom, podatkovnim bazam, centralnim registrom - informacijsko podporo naročniku referenčnega dela in zunanjih uporabnikov, ki je izdelana kot spletna aplikacija, program pa je bil implementiran v Republiki Sloveniji ali katerikoli od držav članic Evropske skupnosti; ponudnik je imel za referenčno delo projekt v vrednosti najmanj 50.000,00 EUR brez DDV. Upoštevajo se referenčna potrdila iz zadnjih pet let šteto od roka za oddajo ponudb. Naročnik pri ocenjevanju ne bo upošteval enega (1) referenčnega
potrdila, ki je pogoj.
Po navedenem merilu in glede na zgornji izračun bo ponudnik, ki bo ponudbi priložil največ ustreznih in pozitivnih referenčnih potrdil (brez upoštevanja enega referenčnega potrdila, ki je pogoj) na predpisanem Obrazcu št. 9 - Referenčno potrdilo, bo prejel 20 točk, ostali ponudniki pa sorazmerno število točk manj."

Na vprašanje enega izmed ponudnikov in sicer: "V formi 8 je zapisno, da je referencam potrebno priložiti kopije pogodb. V skladu z EU zakonodajo o javnem naročanju (2004/18/EC art. 48) kopije pogodb niso v seznamu dokumentov za dokazovanje referenc. V skladu z zakonodajo zadostuje certifikat o zadovoljivi izvedbi dela, kar predstavlja vsebino obrazca 9. Zanima nas torej, ali je potrdilo z vsebino iz obrazca 9 dovoljšno dokazilo posamezne reference" V kolikor je odgovor na zgornje vprašanje ne, nas zanima še:
Ali lahko namesto pogodb priložimo kopije naročil"
Ali lahko v primeru mednarodnih referenc (EU) le-te priložimo v jeziku pogodbe"" je naročnik na Portalu javnih naročil dne 23.7.2010 odgovoril: "Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju ZJN-2) v drugem odstavku točka a) 45. člena med drugim določa, da gospodarski subjekt lahko izkazuje izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost na enega ali več načinov. Pri storitvah s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom, ali če tega ni v obliki izjave gospodarskega subjekta. Glede na določbe ZJN-2 je v smislu seznama pripravljen Obrazec št. 8 - Reference ponudnika, v smislu izjave naročnika referenčnega dela je pripravljen Obrazec št. 9 - Referenčno potrdilo lahko ponudbi priloži namesto pogodbe izjavo, ki v smislu določbe ZJN-2 v 45. členu."

Prav tako je v obravnavanem primeru nesporno, da je vlagatelj v skladu za razpisno zahtevo izpolnil oba Obrazca št. 8 in 9, vendar pa k obrazcem ni predložil sklenjenih pogodb. Naročnik je omenjeno pomanjkljivost štel kot formalno nepopolno in vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj je 31.8.2010 svojo ponudbo dopolnil z manjkajočimi pogodbami, ki dokazujejo resničnost referenc, s čimer je po naročnikovi oceni odpravil formalno nepopolnost ponudbe v delu, ki se veže na pogoj. Pri tem iz Poročila o postopku javnega razpisa za oddajo javnega naročila storitev po odprtem postopku in predloga za izbiro, z dne 17.9.2010, kakor tudi iz Obvestila o odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.9.2010, izhaja, da naročnik priloženih referenc zaradi manjkajočih dokazil oz. pogodb pri ocenjevanju ponudb ni upošteval. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je med strankama nesporno, da je vlagateljeva ponudba popolna, sporno pa ostaja naročnikovo ocenjevanje vlagateljeve ponudbe v okviru postavljenega merila reference.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru takšnemu naročnikovemu ocenjevanju vlagateljeve ponudbe v okviru postavljenih meril ni mogla slediti. Namreč pravila, ki urejajo pogoje za ugotavljanje usposobljenosti za izvedbo javnega naročila in pravila, ki se nanašajo na merila, je potrebno medsebojno ločiti in jih ne medsebojno povezovati, saj imajo vsaka za sebe različen namen. Medtem ko je namen pogojev, ki se nanašajo na tehnično in kadrovsko usposobljenost, preveriti, ali bo ponudnik sposoben izvesti predmet javnega naročila, imajo merila na drugi strani povsem drugi namen, in sicer na podlagi različnih meril oz. uteži v povezavi s predmetom javnega naročila izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Temu primerno je zato tudi naročnik, kakor v obravnavanem primeru ugotavlja Državna revizijska komisija, postavil različne zahteve oz. pravila, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev na eni strani in na opis ter ovrednotenje meril skladno z določbo 4. odstavka 48. člena ZJN-2 na drugi strani. Glede na to, da je med strankama nesporno, da vlagatelj v obravnavanem primeru zahtevane pogoje izpolnjuje, je Državna revizijska komisija presojala le uporabo meril pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. V zvezi s tem gre ugotoviti, da so morali ponudniki na podlagi 15. točke razpisne dokumentacije v svoji ponudbi predložiti ustrezno in pozitivno referenčno potrdilo na predpisanem Obrazcu št. 9 - Referenčno potrdilo, ki mora biti v celoti izpolnjeno, vključno z mnenjem naročnika referenčnega dela o izvedbi naročila. Po navedeni določbi naj bi ponudnik, ki bo ponudbi priložil največ ustreznih in pozitivnih referenčnih potrdil (brez upoštevanja enega referenčnega potrdila, ki je pogoj) na predpisanem Obrazcu št. 9 - Referenčno potrdilo, prejel 20 točk, ostali ponudniki pa sorazmerno število točk manj. V obravnavanem primeru gre na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja ugotoviti, da je vlagatelj predložil štiri ustrezno izpolnjene obrazce, vendar jih naročnik pri ocenjevanju ni upošteval, ker k obrazcu niso bile predložene kopije sklenjenih pogodb za posamezno navedene projekte, na podlagi česar je vlagateljevo ponudbo po merilu reference ocenil z 0 točk. Državna revizijska komisija se s takšno naročnikovo oceno ne strinja in vlagatelju pritrjuje, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno določil, da bi morali ponudniki k Obrazcu št. 9 za vsako referenčno potrdilo predložiti tudi sklenjeno pogodbo, kakor je to določeno v okviru pravil iz 7. točke razpisne dokumentacij, ki se nanašajo na določitev pogojev za ugotavljanje kadrovske in tehnične sposobnosti, ter posledično v Obrazcu št. 8. Slednje dokazuje tudi 6. točka razpisne dokumentacije, ki vsebuje seznam vseh dokumentov in prilog, ki jih je potrebno predložiti. Pod zahtevanim Obrazcem št. 9 pod prilogami niso navedene kopije pogodb, na katere se sklicuje naročnik, zato jih naročnik pri ocenjevanju ponudb tudi ne more zahtevati. Poleg tega so obstoj izvedbe projektov, ki so jih ponudniki navedli v Obrazcu št. 9, morali dokazati že v okviru Obrazca št. 8, z izpolnitvijo katerega so ponudniki dokazovali svojo usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila, medtem ko se je Obrazec št. 9 uporabil zgolj za namen ocenjevanja v okviru postavljenih meril in med njimi reference. Na podlagi navedenega je potrebno vlagatelju pritrditi, da je v obravnavanem primeru naročnik napačno ocenil vlagateljevo ponudbo na podlagi postavljenih meril reference, saj je pri ocenjevanju v okviru meril za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe neupravičeno upošteval pravila, ki se v svojem bistvu nanašajo na preverjanje izpolnjevanja pogojev, in kot taka niso bila navedena ter opisana v razpisni dokumentaciji. Upoštevaje navedeno je potrebno vlagatelju pritrditi, da je v obravnavanem primeru naročnik ravnal v nasprotju z določbo 5. odstavka 48. člena ZJN-2, na podlagi česar je bilo potrebno vlagateljevemu zahtevku ugoditi in naročnikovo odločitev o izbiri razveljaviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse, sestavo revizijskega zahtevka 2.095,00 EUR, 2 % materialnih stroškov vse povečano za 20 % DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 800 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, poštne in telekomunikacijske storitve 20 EUR, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na nagrado, vse skupaj v znesku 5.984 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.984 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 3.12.2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
Predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana,
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana,
- IXTLAN TEAM d.o.o., Ravbarjeva 13, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.