018-316/2010 Splošna bolnišnica

Številka: 018-316/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija in ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika WINTERHALTER GASTRONOM, d.o.o., Adamičeva cesta 40, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA "DR. FRANCA DERGANCA" NOVA GORICA, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 12. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2010 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3. 9. 2010, pod št. 260-8/2010-2, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Tunelsko dezinfekcijski pomivalni stroj". Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 27. 9. 2010, pod št. objave JN9162/2010.

Vlagatelj je pred potekom roka za oddajo ponudb z vlogo z dne 26. 10. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je primarno predlagal razveljavitev dela razpisne dokumentacije, podrejeno pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je pojasnil, da je dobavitelj oziroma ponudnik vrhunskih pomivalnih sistemov, kar je razvidno iz vpogleda v njegovo spletno stran http://www.winterhalter.si. Vlagatelj ima interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in si je v zvezi s tem pri naročniku tudi ogledal lokacijo, kjer naj bi bil nameščen pomivalni stroj, ki je predmet naročila, prav tako pa je na naročnika naslovil več vprašanj, povezanih z razlago posameznih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. O navedenem lahko izpovesta direktor vlagatelja in predstavnik naročnika. Po mnenju vlagatelja naročnik v zvezi z vprašanji vlagatelja ni podal ustreznih odgovorov oziroma pojasnil, oziroma so njegovi odgovori v nasprotju s pravili in načeli javnega naročanja. Zaradi morebitnega neizbora bi bila vlagatelju povzročena škoda. Ker pa gre za kršitve, ki so vlagatelju znane, je v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN primoran svoj zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, ki je 28. 10. 2010. Upoštevajoč navedeno je po mnenju vlagatelja podana aktivna legitimacija vlagatelja za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je opozoril na dejstvo, da je naročnik uporabil zelo podroben opis pomivalnega stroja, pri čemer je vlagatelju nadvse nenavadno, da je večji del minimalnih tehničnih zahtev pomivalnega stroja popolnoma enak tehničnim zahtevam iz nekaterih drugih javnih razpisov, ki z naročnikom nimajo ničesar skupnega. Tako je večji del tehničnih zahtev konkretnega javnega naročila identičen s tehničnimi zahtevami javnega naročila Ministrstva za obrambo, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 1. 9. 2009, pod št. objave JN7060/2009, v povezavi z javnim naročilom, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 5. 2009, pod št. objave JN3835/2009, kakor tudi iz javnega naročila istega naročnika, objavljenega na portalu javnih naročil dne 4. 3. 2010, pod št. objave JN1687/2010. Po mnenju vlagatelja je avtor popisa tehničnih zahtev za pomivalne stroje iz navedenih javnih naročil isti in bi bilo zanimivo izvedeti, kdo to je, nikakor pa ta avtor v predmetnem postopku javnega naročila ne bi smel nastopati kot ponudnik.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da je naročnik z razpisno dokumentacijo kršil 7., 9. in 37. člen ZJN-2, saj je postavil diskriminatorne tehnične zahteve, ki jih je sposoben izpolniti le en ponudnik. Takšne tehnične zahteve so po prepričanju vlagatelja nepotrebne, saj je izpolnitev namena predmeta javnega razpisa mogoče doseči tudi s pomivalnimi stroji, ki s svojimi karakteristikami odstopajo od razpisnih zahtev naročnika. Dejstvo je, da je naročnik avtonomen pri določanju tehničnih specifikacij, vendar je pri tem zavezan, da jih določi na način, ki zagotavlja gospodarno porabo javnih sredstev, konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavno ter sorazmerno predmetu naročila.

Vlagatelj je v nadaljevanju izpodbijal posamezne tehnične zahteve. Glede naročnikove zahteve za kapaciteto stroja iz točke 3.1 (stran 4 razpisne dokumentacije), minimalno 3.490 krožnikov/h in hitrost traku max. 1,6 m/min, je vlagatelj navajal, da je naročnik na vprašanje ponudnika, ali lahko kapaciteta stroja navzgor ali navzdol za 10 % odstopa od zahteve minimalno 3.490 krožnikov/h, to dovolil. Na vprašanje ponudnika, ali lahko hitrost traku navzgor ali navzdol za 6 % odstopa od zahteve po max. hitrosti 1,6 m/min, pa naročnik tega ni dovolil. Po mnenju vlagatelja je naročnikovo stališče popolnoma neobičajno in ne vsebuje nikakršnega argumentiranega pojasnila. Navedeno odstopanje v ničemer ne vpliva na število programov pomivanja kot to zmotno pojasnjuje naročnik. Prav tako to tudi nima vpliva na frekvenčno regulacijo traku. Stališče naročnika po prepričanju vlagatelja služi izključno neupravičenemu omejevanju konkurence med ponudniki in jih neupravičeno diskriminira. Naročnikove tehnične zahteve niso sorazmerne glede na predmet naročila. Po eni strani naročnik dovoljuje odstopanja od zahtevane kapacitete strojev, hkrati pa ne dovoljuje odstopanja pri hitrosti traku, čeprav je jasno, da je tudi hitrost traku neločljivo povezana s kapaciteto stroja. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik tehnične zahteve v tem delu spremeniti na način, da dopusti kapaciteto stroja skladno s standardom DIN 10510. Vlagatelj je dalje izpodbijal tehnično zahtevo v točki 5.11 (stran 5 razpisne dokumentacije), v kateri je naročnik določil število pomivalnih rok v coni za pranje, in sicer minimalno 6 rok zgoraj, 4 spodaj in 2 stranski roki. Vlagatelj je naročniku postavil vprašanje, ali je lahko število pomivalnih rok zaradi njihove drugačne geometrije drugačno, kar ne vpliva na porabo ali končni rezultat pomivanja, ker je ponujeni pomivalni stroj certificiran po standardu DIN 10510. Naročnik ni dovolil odstopanj. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da po njemu znanih podatkih na trgu ne obstajata dva različna proizvajalca pomivalnih strojev, ki bi izpolnjevala navedeno tehnično zahtevo. Naročnik bi zato moral v tej točki spremeniti tehnično zahtevo, saj v nasprotnem primeru favorizira in priviligira posameznega ponudnika oziroma omejuje ostale ponudnike, brez da bi za to obstajal objektivno opravičljiv razlog. S tem se neupravičeno omejuje konkurenca, posledično pa to pomeni tudi zmanjševanje možnosti gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Vlagatelj je v zvezi s tehnično zahtevo iz točke 7.2 (stran 6 razpisne dokumentacije), da je volumen rezervoarja za predizpiranje v coni za izpiranje od 20 do 30 litrov, navajal, da je naročniku zastavil vprašanje, ali je volumen lahko 70 litrov, pri čemer navedena kapaciteta ne vpliva na rezultate izpiranja in porabo energentov. Naročnik je dopustil volumen do 40 litrov. Vlagatelj tudi glede navedene tehnične zahteve navaja, da po njemu znanih podatkih na trgu ne obstajata dva različna proizvajalca pomivalnih strojev, ki bi izpolnjevala navedeno tehnično zahtevo. Poleg tega se vlagatelj sprašuje, čemu naročnik dopušča volumen 40 litrov, ne pa 70 litrov, čeprav navedeno ne vpliva na porabo in rezultate izpiranja. Tudi v tem delu bi moral naročnik po mnenju vlagatelja spremeniti tehnično zahtevo. Vlagatelj je dalje glede tehnične zahteve iz točke 7.4 (stran 6 razpisne dokumentacije), kjer je naročnik določil število šob za predizpiranje v coni za izpiranje, in sicer minimalno 1 šoba zgoraj, navajal, da je naročniku postavil vprašanje, ali mora biti ta šoba nameščena na ločeni pomivalni roki. Naročnik je vztrajal pri zahtevi in ni dopustil nikakršnih odstopanj. Vlagatelj se sprašuje, zakaj je naročnik v svojih zahtevah tako podroben in nepopustljiv do drugačnih tehničnih rešitev, čeprav navedeno nikakor in v ničemer ne vpliva na funkcionalne lastnosti in rezultate pomivalnega stroja. Naročnik bi zato moral spremeniti tehnično zahtevo. Glede tehnične zahteve iz točke 8.1 (stran 7 razpisne dokumentacije), v kateri je naročnik določil sistem sušenja, in sicer da se mora sušenje izvajati z vpihovanjem vročega zraka neposredno na posodo od zgoraj, spodaj in od strani, vroč zrak pa se mora vpihovati preko posebnih šob in kanalov neposredno na posodo, je vlagatelj prepričan, da se takšen opis sušenja nanaša na točno določen model določenega proizvajalca pomivalnega stroja. Po mnenju vlagatelja ni dopustno, da naročnik tako podrobno opisuje posamezne funkcionalne zahteve in ne dopušča nikakršnih odstopanj, čeprav te v ničemer ne vplivajo na funkcionalnost in rezultate. Po vlagatelju znanih podatkih na trgu ne obstajata dva različna proizvajalca pomivalnih strojev, ki bi imela takšen sistem sušenja, kot ga zahteva naročnik. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki po 7. členu ZJN-2, pa tudi v nasprotju s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence in enakopravnem obravnavanju ponudnikov po 9. členu ZJN-2. Nobena od navedenih tehničnih zahtev ni objektivno opravičljiva in je prilagojena enemu ponudniku. Tehnične zahteve tudi nimajo podlage v funkcionalnih zahtevah in potrebah naročnika, saj je do istih funkcionalnih zahtev in rezultatov moč priti tudi z drugačnimi tehničnimi rešitvami. S tem naročnik onemogoča izvajanje četrtega odstavka 37. člena ZJN-2, obenem pa se neupravičeno sklicuje na postopek sušenja v točki 8.1 razpisne dokumentacije, kar predstavlja kršitev devetega odstavka 37. člena ZJN-2. Delovanje pomivalnih strojev je z opisanim odstopanjem ali drugačnimi tehničnimi rešitvami vsaj enakovredno tistemu, ki ga s tehničnimi zahtevami določa naročnik.

Naročnik je dne 10. 11. 2010, pod št. 260-8/2010-25, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je uvodoma izpostavil, da so vlagateljeve navedbe o kršitvi temeljnih načel javnega naročanja in določb ZJN-2 po večini neobrazložene in nekonkretizirane. V nadaljevanju se je opredelil do revizijskih očitkov glede posamičnih tehničnih zahtev. Glede tehnične zahteve iz točke 3.1 razpisne dokumentacije je pojasnil, da je že v razpisni dokumentaciji in kasneje v odgovoru na poziv ponudnika obrazložil, da dopušča odstopanje glede hitrosti, vendar ne soglaša z odstopanjem za 6 % navzdol in navzgor, glede na nazivno hitrost, ker frekvenčna regulacija načeloma omogoča mnogo večja odstopanja kot za 6 %, t.j. od 0 do 1,6 ali več m/min. Naročnik meni, da tako zapisana zahteva omogoča oddajo ponudb za več tipov pomivalnih strojev na tržišču, nenazadnje pa je naročnik do vložitve zahtevka za revizijo prejel več ponudb potencialnih ponudnikov. V zvezi s tehnično zahtevo iz točke 5.11 razpisne dokumentacije je naročnik odgovoril, da je skladnost s standardom DIN 10510 vezal predvsem na število tankov, konstrukcijo, kapaciteto stroja itd. Pri konkretni zahtevi navedeni standard ni bil izrecno zahtevan, zato očitek vlagatelja ni utemeljen. V zvezi s točko 6.6 razpisne dokumentacije je naročnik navajal, da je že v razpisni dokumentaciji in kasneje v odgovoru ponudniku obrazložil zahtevo glede minimalnega števila pomivalnih rok. Ne drži navedba vlagatelja, da naročnik ne dopušča odstopanj glede števila pomivalnih rok, saj se zahteva glasi na najmanj določeno število rok. Naročnik meni, da tako zapisana zahteva omogoča oddajo ponudb za več tipov pomivalnih strojev na tržišču. Glede točke 7.2 razpisne dokumentacije je naročnik prav tako navedel, da je v razpisni dokumentaciji in v odgovoru na poziv ponudnika obrazložil zahtevo in dovolil povečanje prostornine rezervoarja za predizpiranje do 40 l. Naročnik meni, da tako zapisana zahteva omogoča oddajo ponudb za več tipov pomivalnih strojev na tržišču. Naročnik je tudi zahtevo iz točke 7.4 podrobno obrazložil v razpisni dokumentaciji in v odgovoru ponudniku. Naročnik oporeka navedbam vlagatelja, da vezava šob ne vpliva na porabo pralnih oziroma izpiralnih sredstev, saj po vedenju naročnika vpliva na funkcionalne lastnosti in rezultate pomivanja. Naročnik meni, da tako zapisana zahteva omogoča oddajo ponudb za več tipov pomivalnih strojev na tržišču. Tudi glede točke 8.1 razpisne dokumentacije je naročnik v razpisni dokumentaciji in v odgovoru ponudniku obrazložil zahtevo po zaključenem sušenju pomite in dezinficirane posode, ne glede na obliko posode. Naročnik vztraja na zahtevi, da sušeči zrak suši posodo od zgoraj, od strani in od spodaj preko kanalov oziroma šob. Naročnik tudi meni, da tako zapisana zahteva omogoča oddajo ponudb za več tipov pomivalnih strojev na tržišču. Naročnik zaključuje, da navedene tehnične zahteve niso postavljene z namenom favoriziranja potencialnega ponudnika, predvsem pa so v danem primeru objektivno opravičljive in so posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča. Naročnik v konkretnem primeru izhaja iz objektivne okoliščine, da preko postopka oddaje javnega naročila išče pomivalni in dezinfekcijski stroj, ki funkcionalno pokriva zahteve bolnišnice in ga lahko dobavi več različnih dobaviteljev. Navedeno dejstvo potrjuje tudi predhodno izvedena raziskava na tržišču, kot tudi dejstvo, da je naročnik prejel več ponudb. Naročnik je še pojasnil, da očitek vlagatelja, da je razpisno dokumentacijo pripravljal zunanji avtor, ne drži. Tudi navedba vlagatelja, da je večji del minimalnih tehničnih zahtev enak tehničnim zahtevam ostalih razpisov, ne da bi vlagatelj navedbe konkretiziral, v kontekstu obravnave vloženega zahtevka za revizijo, po mnenju naročnika ni relevantna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji prednostno sledil svojim ciljem, to je pridobiti ponudbe za javno naročilo in skleniti posel z najugodnejšim ponudnikom, z namenom, da bo s pomočjo kupljene opreme kvalitetno, zanesljivo in racionalno izvajal storitve pranja in dezinfekcije posode. Morebitne podobnosti s specifikacijami strojev v javnih razpisih drugih naročnikov iz preteklosti pa zgolj potrjujejo dejstvo, da je naročnik temeljito raziskal tržišče in jasno definiral minimalne tehnične specifikacije stroja, ki ga želi naročiti in ki so jih, kot vse kaže, v preteklosti že naročali drugi naročniki.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 11. 2010 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je podal svoja stališča glede naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 11. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila. V vlogi je odgovoril na vlagateljeva stališča iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je najprej preizkusila, ali zahtevek za revizijo izpolnjuje procesne predpostavke za meritorno obravnavo in ugotovila, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN.

Med naročnikom in vlagateljem so sporne posamezne naročnikove zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, v Navodilu za izdelavo ponudbe, in sicer v okviru točke 1. Tehnične zahteve za tunelsko pomivalni dezinfekcijski stroj, in sicer v točkah 3.1 (Kapaciteta stroja: hitrost traku max. 1,6 m/min), 5.11 (Ogrevanje vode: ogrevanje vode s kaskadnim prelivanjem vode in regeneracijo temperature), 6.6 (število pomivalnih rok: minimalno 6 zgoraj, štiri spodaj in dve stranski), 7.2 (Volumen rezervoarja za predizpiranje: od 20 do 40 litrov), 7.4 (število šob za predizpiranje: minimalno 1 zgoraj) in 8.1 (Sistem sušenja opis: sušenje se mora izvajati z vpihovanjem vročega zraka neposredno na posodo od zgoraj, spodaj in od strani. Vroč zrak se mora vpihovati preko posebnih šob in kanalov neposredno na posodo).

Vlagatelj je navedene tehnične zahteve izpodbijal iz razloga, ker naj bi naročnik ravnal v nasprotju s temeljnim načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in v nasprotju z določbo 37. člena ZJN-2 (tehnične specifikacije). Po mnenju vlagatelja naj bi bile tehnične zahteve diskriminatorne in jih je sposoben izpolniti le en ponudnik, takšno ravnanje naročnika pa naj bi zato tudi ne zagotavljalo gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev v smislu 6. člena ZJN-2.

Sporne naročnikove zahteve se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, katerega naročniki določijo (opišejo) z določenimi tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije ZJN-2 ureja v 37. členu. Določba drugega odstavka 37. člena ZJN-2 nalaga naročnikom obveznost, da določijo takšne tehnične specifikacije, ki omogočajo enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah, iz navedene določbe izhaja, da je naročnik pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma avtonomen in določi zanj najbolj primerne in potrebne tehnične specifikacije, vendar pa pri tem, skladno z zakonsko omejitvijo, ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom, ali bi jim onemogočale udeležbo.

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedbami vlagatelja, s katerimi je očital naročniku določene kršitve, ugotovila, da vlagatelj ni z ničemer zatrjeval in izkazal, kako naj bi očitane kršitve naročnika (sploh) posegale, oziroma bi lahko posegale, v njegov pravni položaj oziroma ekonomski interes.

V postopkih revizije je potrebno skladno z ZRPJN upoštevati, da lahko zahtevek za revizijo vložijo le tiste osebe, ki so aktivno legitimirane. Določba prvega odstavka 9. člena ZRPJN tako omejuje krog aktivno legitimiranih oseb in določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila."

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Vlagatelj lahko v okviru zahtevka za revizijo ščiti le svoj pravni položaj oziroma ekonomski interes, ne more pa vložiti zahtevka v splošnem (javnem) interesu, oziroma v interesu drugih ponudnikov, ki zaradi spornih tehničnih zahtev morebiti ne bi mogli sodelovati s svojo ponudbo v postopku oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tako navajal, da ima interes za dodelitev predmetnega javnega naročila, da je dobavitelj oziroma ponudnik vrhunskih pomivalnih strojev (glede česar je tudi predlagal dokaz z vpogledom v spletno stran http://www.winterhalter.si.), da se je ogledal lokacijo, kjer naj bi bil nameščen pomivalni stroj, ki je predmet naročila, prav tako pa naj bi na naročnika naslovil več vprašanj, povezanih z razlago posameznih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Potrebno pa je ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev, ki jih je v zahtevku za revizijo očital naročniku. Vlagatelj namreč ni zatrjeval in izkazal, kako naj bi očitane kršitve naročnika (sploh) posegale oziroma bi lahko posegale v njegov pravni položaj oziroma ekonomski interes.

Vlagatelj je verjetnost nastanka škode utemeljeval z navedbo, da bi bila zaradi morebitnega neizbora vlagatelju povzročena škoda, ker pa gre za kršitve, ki so vlagatelju znane, je v skladu s šestim odstavkom primoran svoj zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj pa ni zatrjeval in izkazal, da mu je zaradi spornega ravnanja naročnika dejansko onemogočeno uspešno potegovanje (predložitev ponudbe) za pridobitev konkretnega javnega naročila oziroma da ne more pripraviti(popolne) ponudbe. Vlagatelj ni navajal, kakšen proizvod (s katerimi tehničnimi lastnostmi) lahko ponudi sam in da ta proizvod zagotavlja enakovredne funkcionalne zahteve in rezultate, oziroma da vlagatelj ne more (v nobenem primeru, torej iz razlogov, ki niso v njegovi sferi) dobaviti proizvoda, kakršnega zahteva naročnik.

Vlagatelj dalje ni zatrjeval, kateri je tisti ponudnik, ki naj bi edini izpolnjeval sporne tehnične zahteve, niti ni za to predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija sploh lahko opravila presojo revizijskih očitkov. Skladno s pravilom o povezanosti trditveno-dokaznega bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, mora stranka najprej dejstvo zatrjevati (jasno, določno in konkretno), tega pa nato tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze.

Glede zatrjevanih kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, ki sicer nalaga naročniku, da mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev, pa Državna revizijska komisija opozarja, da gre iz vsebine citirane določbe sklepati, da navedeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki pa ga skladno z drugim odstavkom 9. člena ZRPJN varujejo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence, in ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga storitev in gradenj. Že po naravi stvari, in o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že v več odločitvah, se zato posamezni ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni (niti verjetno) izkazal, da bi naročnik zaradi domnevno spornega ravnanja posegel v vlagateljev pravni položaj oziroma ekonomski interes in s tem ni izkazal enega od kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN (v tem primeru se ta element nanaša na povzročeno škodo oziroma možnost povzročitve škode), je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla.

Pravno varstvo ponudnikov namreč ni namenjeno uveljavljanju nekih objektivnih kršitev v postopku, ki ne morejo biti vzrok kakršnikoli škodi (objektivne kršitve), temveč uveljavljanju pravne zaščite svojega pravnega položaja in je lahko smiselno in nujno le, kadar je kršitev naročnika takšna, da je vlagatelju zahtevka povzročila škodo ali bi mu jo lahko povzročila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 7. 12. 2010








mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA "DR. FRANCA DERGANCA" NOVA GORICA, Ulica Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici
- Odvetniška družba Pirnat - Kovačič, o.p., d.o.o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana