018-321/2010 Javni Holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-321/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici senata mag. Nataši Jeršič in Sonji Drozdek šinko ter mag. Maji Bibija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Nabava drogov za semaforje in razsvetljavo", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Javna razsvetljava, Litijska c. 263, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI HOLDING LJUBLJANA d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 6.12.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 13.10.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetni postopek oddaje javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 5503/2010, z dne 28.06.2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2010/S 124-189742/2010.

Naročnik je dne 04.10.2010 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim bo za obdobje štirih let sklenil okvirni sporazum z vlagateljem, ponudnikom VIGRED d.o.o., Milje 44, Visoko in ponudnikom Petrič d.o.o., Goriška cesta 57, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 06.10.2010 podal zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma.

Naročnik je dne 11.10.2010 s sklepom zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, vlagatelj pa je dne 11.10.2010 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika.

Dne 18.10.2010 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepopolnost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja referenc. Naročnik je zahteval, da ponudnik izkaže, da je v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe kvalitetno in v skladu s pogodbenimi določili izvedel eno ali več dobav blaga in materiala, ki je predmet javnega naročila, v skupni vrednosti vseh dobav vsaj 100.000,00 EUR brez DDV. Po trditvah vlagatelja izbrani ponudnik zahtevi naročnika ni zadostil, saj je ponudil eno referenco, ki glede na opis predmeta naročila in v vrednostnem smislu ni ustrezna. Izbrani ponudnik je podal referenco za izdelavo portalov in polportalov, sider in nosilnih drogov za videokamere in mikrovalovne detektorje, kar vsebinsko ni enako naročnikovi zahtevi za dobavo drogov za semaforje in razsvetljavo. Naročnik je kot sestavni del razpisne dokumentacije predložil izrecne tehnične zahteve, izdelava portalov in polportalov, sider in nosilnih drogov za videokamere in mikrovalovne detektorje pa, po mnenju vlagatelja, ne ustreza podanim tehničnim zahtevam. Vlagatelj kot dokazilo prilaga fotodokumentacijo celotne trase AC Razdrto-Vipava, iz katere je razvidno, katere portale, drogove in polportale je izbrani ponudnik dobavil. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da podana referenca ni ustrezna niti v vrednostnem smislu, saj se glede na opis reference lahko upoštevajo le drogovi za videokamere in mikrovalovne detektorje, katerih pa je na omenjeni trasi le devet. Ker je izbrani ponudnik kot najvišjo postavko cene za drog in montažo navedel 1.250,00 EUR je jasno, da vrednost devetih kosov ne dosega višine 100.000,00 EUR, kakor je naročnik zahteval v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj predlaga, da se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 04.10.2010, v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti in sklenitev okvirnega sporazuma z izbranim ponudnikom ter priglaša povračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 02.11.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da določilo 41. člena ZJN-2 določa, da se s podajo reference izkazuje minimalna stopnja usposobljenosti ponudnika, ki mora biti povezana in sorazmerna s predmetom javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da je kot referenco zahteval dobavo blaga in materiala, ki je predmet javnega naročila, vendar pojasnjuje, da te zahteve ni mogoče tolmačiti jezikovno dobesedno, saj bi to pomenilo, da je potrebno predložiti reference za blago in material, ki je enakih dimenzij in enakih tehničnih lastnosti kot predmet javnega naročila. Naročnik navaja, da je blago, za katere je izbrani ponudnik podal referenco, povezano s predmetom javnega naročila, hkrati pa bistveno zahtevnejše, tako v tehničnem kot tehnološkem smislu, pri čemer je izvedba portalov in polportalov bistveno zahtevnejša tako z vidika statike, gradbenih del, elektrotehnike itd. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik s predložitvijo referenc, ob upoštevanju, da je izvedba tehnološko in tehnično zahtevnejša od predmeta javnega naročila, izkazal tehnično usposobljenost, kar nenazadnje lahko potrdi izvedenec gradbene stroke.

Vlagatelj je dne 19.11.2010 podal zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom, z dne 24.11.2010 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika iz razloga neizpolnjevanja tehnične usposobljenosti označiti kot nepravilno in nepopolno ponudbo.

Iz 3.4. točke razpisne dokumentacije Tehnična in kadrovska sposobnost izhaja zahteva naročnika, da "mora ponudnik ali skupina ponudnikov v okviru skupne ponudbe v ponudbi izkazati, da je v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe kvalitetno in v skladu s pogodbenimi določili izvedel eno ali več dobav blaga in materiala, ki je predmet javnega naročila v skupni vrednosti vseh dobav vsaj 100.000,00 EUR brez DDV.". Za izkazovanje navedenega pogoja so morali ponudniki izpolniti prilogo 5 - Seznam referenčnih del oziroma uspešno izvedenih poslov ponudnika in prilogo 6 - Potrditev referenc s strani posameznih naročnikov.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil prilogo 5, kjer je potrjevalec reference Trafic design d.o.o. potrdil, da je izbrani ponudnik opravil predmet naročila "Izdelava in montaža portalov in polportalov, nosilnih drogov". Iz izpolnjene priloge 6 pa je razvidno, da je izbrani ponudnik posle opravljal v obdobju od oktobra 2008 do avgusta 2009, na HC Razdrto-Vipava, odsek Rebernice, vrednost naročila pa je bila 268.370,32 EUR.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da podane reference niso tehnično in vrednostno ustrezne, saj izdelava portalov in polportalov, sider in nosilnih drogov za videokamere in mikrovalovne detektorje ne izpolnjuje naročnikove zahteve za dobavo drogov za semaforje in razsvetljavo. V potrditev svojih navedb vlagatelj predlaga fotografije dobavljenih drogov, portalov in polportalov na odseku HC Razdrto-Vipava.

Državna revizijska komisija izpostavlja določilo četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve naročnika ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. V ZRPJN so le taksativno naštete obvezne sestavine zahtevka za revizijo, zaradi česar je potrebno zahteve glede vsebine postavke zatrjevanja kršitev, dejstev in dokazovanja le-teh, tako da je mogoče utemeljenost navedb o kršitvah naročnika vsebinsko preveriti, iskati v določbah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08, v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno-dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno-dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, sicer odloča tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, vendar morajo v slednjem primeru za takšno odločanje Državne revizijske komisije biti podani z zakonom določeni pogoji (da vlagatelj za kršitve ni vedel ali mogel vedeti in da so te kršitve vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila). Vendar pa, kot že navedeno, Državna revizijska komisija primarno odloča v mejah vlagateljevih zatrjevanj iz zahtevka za revizijo, zato je ključna vsebina zahtevka za revizijo in tiste kršitve, ki jih je zatrjeval vlagatelj oziroma tista dejstva in dokaze, ki jih je. in na način, kot jih je, navajal/predlagal vlagatelj.

V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zgolj (pavšalno) navaja, da predložene reference izbranega ponudnika ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, pri čemer svojih zatrjevanj ne konkretizira jasno in določno. Zgolj zatrjevanje, da dobava portalov, polportalov in sider in nosilnih drogov za videokamere in mikrovalovne detektorje ne ustreza predmetu obravnavanega javnega naročila, pri čemer vlagatelj ne podaja npr. lastnosti posameznega blaga, način vgradnje in (morebitne) razlike med njimi, ne zadostuje za presojo utemeljenosti navedb. Namreč skladno s citiranimi določili ZPP mora vlagatelj jasno, določno in konkretno zatrjevati dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti naročnikovo kršitev, v potrditev dejstev pa mora predložiti dokaze. Vlagatelj je kot dokazilo predložil fotografije drogov in portalov na cestnem odseku Rebernice, vendar tovrstna dokumentacija (še posebej ob dejstvu, da ni izpolnjena komponenta trditvenega bremena) ne predstavlja dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da predložena referenca ne ustreza zahtevanim referencam.

V posledici navedenega je potrebno ugotoviti, da pavšalno (in v obliki domneve) navajanih dejstev, ob upoštevanju trditveno-dokaznega bremena, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, ni mogoče presoditi, oziroma jih ni mogoče preizkusiti s predlaganimi dokazi, zato je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku iz razlogov kot jih zatrjuje vlagatelj ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z določili ZJN-2, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določila četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da "če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 6.12.2010â??â??â??..




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva 86, Ljubljana
- JAVNI HOLDING Ljubljana d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana
- Petrič d.o.o., Goriška cesta 57, Ajdovščina
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana