018-249/2010 Slovenske železnice, d. o. o.

Številka: 018-249/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za "razvoj ERTMS/ETCS na voznih sredstvih Slovenskih železnic, d. o. o./LOT 1 ERTMS/ETCS naprave na voznih sredstvih SŽ", začetim na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Alstom Ferroviaria, S.p.A., Via Ottavio Moreno 23, Savigliano, Italija, ki ga zastopa Brigita Kraljič, odvetnica v Ljubljani (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in vlagatelja Ansaldo STS, S.p.A., Via Paolo Mantovani 3âˆ"5, Genova, Italija, ki ga zastopata Gregor Zupančič in mag. Matija Mauhler, odvetnika v Ljubljani (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 11. 2010

ODLOČILA

1. Obravnava zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 1.-701/2010 z dne 7. 6. 2010.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.504 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila za razpisani predmet (objava 15. 5. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN3833/2009 in 19. 5. 2009 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2009/S 95-136400) z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila" št. 1.-701/2010 z dne 7. 6. 2010, ki ga je izdal po tem, ko je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-307/2009 razveljavila odločitev o izločitvi vseh ponudb (dokument št. 1.-1800/2009 z dne 12. 11. 2009), sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Siemens AG, Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dokumenta št. 1.-766/2010 z dne 24. 6. 2010, s katerim je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je vložil prvi vlagatelj, zavrgel, je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 12. 7. 2010, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in odločitve o zavrženju dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku za vrednost, ki je bistveno nižja od ponujene cene, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pa je zavrgel, zaradi česar sumi, da je naročnik spremenil obseg predmeta javnega naročila in bodisi zmanjšal število lokomotiv, na katerih se bodo izvajale razpisane dobave in storitve, oziroma je spremenil obseg dobav in storitev, ki se bodo izvajale na posamezni lokomotivi. Prvi vlagatelj sumi, da je sprememba cene posledica izločitve lokomotiv dveh vrst iz projekta in da je naročnik oddal javno naročilo le v delu, ki se nanaša na tretjo vrsto lokomotiv. Prvi vlagatelj zaradi dejstva, da teh sumov naročnik ni hotel potrditi, poziva Državno revizijsko komisijo, da ugotovi razlog za spremembo cene in v primeru potrditve njegovih sumov ugotovi, da je naročnik diskriminiral ponudnike, onemogočal konkurenco, kršil transparentno izvedbo postopka oddaje naročila in posegel v racionalno trošenje javnega denarja. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da bi moral naročnik v primeru oddaje del na le eni vrsti lokomotiv ponudbo izbranega ponudnika izločiti zaradi nesprejemljivosti. Prvi vlagatelj še izpostavlja, da zmanjšanje števila lokomotiv, na katerih se bodo izvajale razpisane dobave in storitve, oziroma je spremenjen obseg dobav in storitev, ki se bodo izvajale na posamezni lokomotivi, predstavlja tudi bistveno spremembo predmeta javnega naročila in da gre zato za nov postopek oddaje javnega naročila, v katerem je naročnik kršil vsa temeljna načela in ni izvedel postopka oddaje javnega naročila skladno s tretjim odstavkom 32. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJNVETPS).

Po prejemu dokumenta št. 1.-767/2010 z dne 24. 6. 2010, s katerim je naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je vložil drugi vlagatelj, zavrgel, in vpogledu v dokumentacijo (zapisnik z dne 29. 6. 2010) je drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 7. 2010, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in dovolitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, priglasil pa je tudi povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj navaja, da bi moral naročnik uporabiti ZJNVETPS in ne Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), zatrjuje, da je naročnik neutemeljeno izločil ponudbo drugega vlagatelja, in ugotavlja, da bi moral naročnik v primeru obstoja dvoma v zvezi z vprašanji o izvedbi homologacije iz zavor, drugega vlagatelja pozvati k pojasnilu. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal netransparentno in neenakopravno, saj je dovolil, da je izbrani ponudnik spremenil ponudbeno ceno, pojasnil v zvezi s tem pa drugemu vlagatelju ni hotel posredovati ne na vpogledu ne na naknadni poziv. Drugi vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nesprejemljivo, hkrati pa očita, da je naročnik netransparentno omogočal izbranemu ponudniku, da podaljšuje veljavnost ponudbe in bančne garancije. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s spornimi ravnanji favoriziral izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj še izpostavlja, da mu naročnik ni izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, omejil pa mu je tudi vpogled v dokumentacijo. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje ekonomsko-finančnega pogoja.

Naročnik je s sklepom št. 1.-908/2010 z dne 23. 7. 2010 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrgel. Zoper to odločitev je prvi vlagatelj vložil pritožbo z dne 2. 8. 2010, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-186/2010-6 z dne 23. 8. 2010 ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 1.-909/2010 z dne 23. 7. 2010 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrgel. Zoper to odločitev je drugi vlagatelj vložil pritožbo z dne 5. 8. 2010, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-186/2010-7 z dne 23. 8. 2010 ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Odločitev o stroških za pritožbo je Državna revizijska komisija pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev" št. 1.-1095/2010 z dne 7. 9. 2010 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in pojasnil, da iz razpisne dokumentacije izhaja možnost, da zmanjša število vozil, ki jih bo opremil s sistemom ERMTS/ETCS, in da ni spremenil pogodbenega predmeta oziroma pogodbene vsebine, zavrača kršitev enakopravne obravnave ponudnikov in opozarja, da se mu zmanjšujejo razpoložljiva sredstva.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev" št. 1.-1095/2010 z dne 7. 9. 2010 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil in pojasnil, da so določbe ZJNVETPS in ZJN-2 v spornih delih enake, kar ne vpliva na položaj ponudnikov in na njihovo pravno varstvo, navaja, da je od drugega vlagatelja zahteval pojasnila, vendar mu jih drugi vlagatelj ni predložil v zahtevani vsebini, nadalje navaja, da predlagana tehnična rešitev za naročnika ni ustrezna, da večkratna pozivanja na odpravljanje istih pomanjkljivosti niso dopustna, da iz razpisne dokumentacije izhaja možnost, da zmanjša število vozil, ki jih bo opremil s sistemom ERMTS/ETCS, da ni spremenil pogodbenega predmeta oziroma pogodbene vsebine, zaradi česar ni podana kršitev transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, da se mu zmanjšujejo razpoložljiva sredstva, da ni kršil pravil javnega naročanja pri pozivanju na podaljšanje ponudb in bančnih garancij in da je med pogojem in dokazilom glede ekonomsko-finančnega pogoja v razpisni dokumentaciji neskladje, zaradi česar tega ni mogel tolmačiti v škodo izbranemu ponudniku.

Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 17. 9. 2010 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj prilaga stroškovnik.

Drugi vlagatelj je z dopisom z dne 15. 9. 2010 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je 23. 9. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-249/2010-2 z dne 7. 10. 2010 udeležence obvestila, da podaljšuje rok za odločanje o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika ter prvega in drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija skladno z 22. in s 23. členom ZRPJN sklenila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja skladno s 300. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN združila v en postopek revizije, v katerem je odločila z enim, to je s tem sklepom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Kot se je Državna revizijska komisija opredelila že v primerljivi zadevi med strankama (zadeva št. 018-307/2009), je naročnikova ravnanja presojala glede na ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik 15. 5. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN3833/2009 in 19. 5. 2009 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2009/S 95-136400 objavil obvestilo o oddaji naročila po odprtem postopku, pri čemer je naročilo razdelil v dva sklopa (priloga B obvestil o naročilu), in sicer sklop 1 (LOT 1): "ERTMS/ETCS naprave na voznih sredstvih SŽ" in sklop 2 (LOT 2): "ERTMS/GSM-R in analogni UIC radio (govorni del) na voznih sredstvih SŽ". V razdelku objave "kratek opis" za sklop 1 (LOT 1) je naročnik navedel: "Slovenske železnice opremljajo vsa vozna sredstva za tovorni in potniški promet z ERTMS/ETCS napravami za uporabo na železniškem omrežju koridorja D. Namen razpisa je izbrati opremo in izvajalca za vgradnjo ERTMS/ETCS naprav nivoja 2 na tri različne vrste vozil in sicer lokomotive tipa 664, 363 in 541." Iz objave kot sicer razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik nameraval opremiti tri različne tipe lokomotiv. Ta dejstva med strankama dejansko tudi niso sporna.

Iz vpogleda v obvestili o javnem naročilu je razvidno, da je točka II.2) Količina ali obseg naročila izpolnjena le deloma, saj je izpolnjen le razdelek II.2.2) Opcije, ne pa tudi razdelek II.2.1) Celotna količina ali obseg. Tudi v prilogah B (informacije o sklopih) vsi razdelki niso izpolnjeni, saj manjkajo podatki v razdelkih "3) količina ali obseg". Četudi bi ZJNVETPS interpretirali, kot navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, da ne določa, da je treba v razpisni dokumentaciji "določiti vrsto blaga, njegove tehnične značilnosti, kakovost, čas dobave, lokacijo in količino oziroma obseg blaga", pa Državna revizijska komisija dodaja, da je treba upoštevati še prvi odstavek 59. člena ZJNVETPS, ki med drugim določa, da objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev in vsebovati informacije iz prilog uredbe, ki jo izda vlada, naročnik pa je dolžan uporabljati standardne obrazce iz Uredbe Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 1564/2005). Nacionalna uredba (prvi odstavek 59. člena ZJNVETPS) je Uredba o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007), ki med drugim v prilogi 13 določa, da v obvestilu o javnem naročilu za odprti postopek morajo biti med drugim navedene naslednje informacije: "Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve. (4. točka)" in "Za dobave blaga in gradenj" "vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimikoli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti pričakovani čas, kdaj se te možnosti lahko izvajajo ter število morebitnih obnovitev. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, pričakovani termin poznejših javnih naročil za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature)" (a alinea 5. točke). Slednji podatki so sicer tudi določeni v prilogi XIII Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L, št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1, s spr.), nanjo pa se sklicuje tudi 1. člen Uredbe 1564/2005. Seznanjanje ponudnikov s podatki o količini ali obsegu naročila niso naročnikova dobra volja, temveč obveza, ki temelji že na predpisih o javnem naročanju (po analogiji za klasično javno naročanje prim. sodba Sodišča Evropske unije z dne 11. 10. 2007 v zadevi št. C-241/06 Lämmerzahl GmbH proti Freie Hansestadt Bremen). Državna revizijska komisija vprašanja skladnosti z ZJNVETPS, ker naročnik v objavi ni navedel podatkov v točki II.2.1) Celotna količina ali obseg oziroma razdelkih "3) količina ali obseg" prilog B (informacije o sklopih) sicer ni obravnavala, ker se to vprašanje ni izpostavilo kot sporno. Vendar pa iz razpisne dokumentacije (v odprtem postopku oddaje naročila) izhaja, da je naročnik podatke o količini oziroma obsegu naročila posredoval ponudnikom.

Kot je razvidno iz objav, je naročnik že vnaprej opredelil, da naročilo oddaja v dveh sklopih. Sklop je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno (32. točka 2. člena ZJNVETPS). Temeljno načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (12. člen ZJNVETPS) daje vodila pri oblikovanju naročila. ZJNVETPS določa v zvezi s sklopi še pravila glede določanja ocenjene vrednosti (18. člen ZJNVETPS) in predložitve ponudb za sklope (78. člen ZJNVETPS).

Kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo, je naročnik pojasnil, da je izkoristil pravico, ki mu jo daje razpisna dokumentacija (knjiga 3, LOT 1, točka 1.1, str. 5 in knjiga 3, LOT 1, točka 1.2, podtočki 1.2.2 in 1.2.6, str. 9), da "lahko tekom projekta, brez kakršnihkoli posledic zanj, zmanjša število vozil, ki jih bo opremil s sistemom ERTMS/ETCS, kar vpliva na zmanjšanje skupne ponudbene cene". Naročnik pojasnjuje, da ni spreminjal ne pogodbene vsebine, ne predmeta naročila in tudi ne ponudbe, vsi ponudniki pa so bili z zmanjševanjem števila vozil, ki jih bo opremil s sistemom ERTMS/ETCS, seznanjeni že vnaprej. Naročnik še navaja, da "je bil s strani EU seznanjen, da so v pripravi druge odločbe EU razpoložljiva sredstva zmanjšana. S strani EU je bila tako predlagana oprema 35 lokomotiv SŽ, d.o.o., v predvideni upravičeni višini finančnih sredstev 5.250.000,00 â??. Skladno z navedenim se je naročnik odločil, da izkoristi, v razpisni dokumentaciji zapisano pravico zmanjšanja števila lokomotiv na 31 lokomotiv v skupni vrednosti 21.415.511,76 â??. Glede na to spremembo je naročnik v cenovnih tabelah korigiral ponudbo izbranega ponudnika in osnovno število kosov za opremo lokomotiv 69 zamenjal za 31." Iz dejstva, da naročnik navaja, da je "v cenovnih tabelah korigiral ponudbo izbranega ponudnika", je mogoče sklepati, da je naročnik s svojim ravnanjem posegel v ponudbo izbranega ponudnika (kar mu v tem delu ponudb sicer tudi ni dovoljeno zaradi drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS), čeprav naročnik to po drugi strani zanika.

Skupna ponudbena vrednost je tudi relevantna pri ocenjevanju ponudb. Naročnik je kot merilo (točki IV.2.1 obvestil o javnem naročilu; knjiga 1, 10. točka, str. 17-18) določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri čemer "končna skupna ponudbena vrednost" nosi ponder 97 %, ostali del do 100 % pa je garancija ponujenega sistema ERTMS. Končna skupna ponudbena vrednost je seštevek ponudbene cene (knjiga 4 - Lot 1 - stroškovne tabele) (brez upoštevanja ovrednotenih postavk pod opcijo) in skupne vrednosti 5-letnega vzdrževanja sistema po zaključku celotnega projekta (za 2 leti v garancijskem obdobju in 3-letnem izvengarancijskem obdobju (knjiga 1 - razpisni obrazec št. 14). Iz vpogleda v stroškovne tabele (knjiga 4) izhaja, da je naročnik poleg postavke "opcija" (9. postavka) predvidel še 8 skupin postavk, pri čemer so skupine postavk 1-4 določene po posameznih voznih sredstvih. Pred postavko 5 pa je naročnik zapisal, da gre za "skupne postavke". Pred skupino postavk 7 je naročnik zapisal naslov "vozno sredstvo tip 664, 363, 541 - ETCS L2". Naročnik je predvidel razdelke za vpis skupnih cen po skupinah postavk, in sicer "skupaj (1+2+3+4)", "skupaj (5+6+7)" in "skupaj (1 do 8)". Postavka 8 se nanaša na "morebitna dodatna nespecificirana dela, potrebna za dokončanje naročila", v tretjem odstavku točke 1.1 knjige 4 (str. 3) pa je naročnik podrobneje pojasnil, kaj mora ponudnik pri podaji vrednosti te postavke upoštevati in kako mora to prikazati: "Ponudnik je dolžan v okviru posameznih postavk upoštevati vse stroške, ki nastanejo v vseh fazah od načrtovanja do dokončne izvedbe posamezne postavke. V primeru, da v stroškovnih tabelah določena oprema ali dela niso zajeta, po mnenju ponudnika pa jih je neizogibno potrebno izvesti za celovito in funkcionalno izvedbo del, jih lahko ponudnik ovrednoti v stroškovnih tabelah pod postavko ''8. Morebitna dodatna nespecificirana dela, potrebna za dokončanje naročila''. V prilogi ponudbenega predračuna pa mora ponudnik za ta dela podati natančen opis opreme in del, ki jih je predvidel v okvire te postavke, vključno s cenami za posamezno postavko.". Iz razpisne dokumentacije je mogoče razbrati, da se skupine postavk 5, 6 in 7 nanašajo enotno na vse tri tipe lokomotiv.

V zvezi z uporabo meril Državna revizijska komisija dodaja, da je v četrtem odstavku 49. člena ZJNVETPS določeno, da pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili vsi trije tipi lokomotiv, ki naj bi jih naročnik opremil s sistemom ERTMS/ETCS, vključeni v en sklop in ne v morebiti tri samostojne sklope, kjer bi ponudniki posamično prikazali skupno ceno za izvršitev razpisane opreme celotne količine vozil vsakega tipa lokomotiv in bi naročnik naročilo oddal po posameznih sklopih. Naročnik se je sklicujoč na pravico, ki si jo je pridržal v razpisni dokumentaciji, in tudi upoštevajoč dejstvo, da se mu zaradi "priprave druge odločbe EU" zmanjšujejo sredstva, znižal število lokomotiv, ki jih bo opremil s sistemom ERTMS/ETCS.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da mu pravila javnega naročanja ne nalagajo dolžnosti, da realizira celotno količino razpisanih nabav. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik pravilno izpostavlja, da ZJNVETPS zahteva, da mora naročnik pri oddaji naročila ravnati transparentno in enakopravno do ponudnikov. Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik dolžan ponudbe presojati, ne pa jih soustvarjati (prim. zadeva št. 018-196/2009).

Iz dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo za sklop 1 (LOT 1) v višini 28.311.669,60 eurov z DDV (brez upoštevanja vrednosti pod "opcijo"), naročnik pa je izbranemu ponudniku oddal naročilo v višini 21.415.511,76 eurov z DDV. Iz dokumentacije je razvidno, da vrednost, po kateri je naročnik oddal naročilo izbranemu ponudniku, ni posledica morebiti ugotovljenih računskih napak, ampak dejstva, da je naročnik, kot je to pojasnil prvemu vlagatelju šele v odločitvi o zahtevku za revizijo (zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je naročnik zavrgel; dokument št. 1.-766/2010 z dne 24. 6. 2010), zmanjšal število lokomotiv, ki naj bi jih opremil s sistemom ERTMS/ETCS. Kot izhaja iz naročnikovega pojasnila, je naročnik "osnovno število kosov za opremo lokomotiv 69 zamenjal za 31". Iz odločitve o zahtevku za revizijo je mogoče razbrati, da se je naročnik odločil opremiti le en tip lokomotiv, saj število 31 sovpada s številom lokomotiv tipa 641 (znamka Siemens). Naročnik med drugim tudi navaja, da "med izločenimi voznimi sredstvi ni voznih sredstev Siemens oziroma da bo naročnik vgradil opremo v vozna sredstva Siemensa". Na tak zaključek je mogoče sklepati tudi upoštevaje dopis št. 1.4-110/2010-Dš z dne 9. 3. 2010. Iz teh podatkov izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku oddal naročilo za vrednost, ki je za približno 24,36 % nižja od vrednosti, ki izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, in za 31 kosov, ki predstavljajo približno 44,93 % obsega količine 69 kosov (količina 31 je torej za približno 2,22-krat manjša od količine 69). Iz naročnikovega pojasnila ni mogoče jasno razumeti, ali je izbranemu ponudniku oddal v izvedbo tudi prototipno vgradnjo za vse tri tipe lokomotiv. Je pa na tak zaključek mogoče sklepati upoštevaje dopis št. 1.4-110/2010-Dš z dne 9. 3. 2010 in četrti odstavek točke N knjige 1 (str. 13). Iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, ni razvidno, kako je naročnik "v cenovnih tabelah korigiral ponudbo izbranega ponudnika", in tudi ni razvidno, kako je naročnik izračunal vrednost 21.415.511,76 eurov z DDV.

Naročnik pravilno izpostavlja, da mora ponudnikom omogočiti, da pripravijo ponudbe tako, da jih bo lahko medsebojno primerjal na enakovreden način. Naročnik namreč mora pri svojih ravnanjih upoštevati načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ki v prvem odstavku 15. člena ZJNVETPS določa, da naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Če so ponudniki vnaprej seznanjeni s podatki, kaj naročnik nabavlja, je tudi zagotovljena transparentnost postopka. Vendar naročnika načeli transparentnosti in enakega obravnavanja ponudnikov obvezujeta tudi v fazi izbire ponudb in ne zgolj v razpisni fazi.

V obravnavanem primeru je naročnik v odprtem postopku oddaje naročila ponudnikom predstavil svoje potrebe in določil, kako bo ponudbe presojal. Četudi je res, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da "lahko tekom projekta, brez kakršnihkoli posledic zanj, zmanjša število vozil, ki jih bo opremil s sistemom ERTMS/ETCS, kar vpliva na zmanjšanje skupne ponudbene cene", Državna revizijska komisija ugotavlja še naslednja dejstva:
- Odprti postopek je postopek, ki ne dovoljuje pogajanj in torej ne prilagajanja ponudb v cenovnem oziroma vsebinskem delu.
- Iz določb o merilih izhaja, da se pri ocenjevanju po merilu cena upošteva "končna skupna ponudbena vrednost", ki jo je naročnik natančno pojasnil. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik ponudnikom določil, da pripravijo ponudbe tako, da bo ocenjevanje ponudb potekalo po katerih drugih parametrih (npr. drugačne količine), kot so tisti, ki jih je bilo treba upoštevati pri pripravi ponudbe. Iz pravice po zmanjševanju količin je sicer razvidno, da se skupna ponudbena cena zmanjšuje z zmanjševanjem količin, vendar tudi ni mogoče spregledati, da je razpisno dokumentacijo mogoče razumeti tako, da so bile nekatere postavke v stroškovnih tabelah pripravljene na način, da je bilo treba vanje vključiti vrednosti za vse tri tipe lokomotiv skupaj.
- Iz določbe o uveljavljanju pravice do zmanjševanja količin sicer tudi ni razvidno vodilo ali pravilo, ki bi, če bi bilo zmanjševanje količin dopustno v tej fazi postopka, omogočilo nadzor nad tem, kako bo naročnik v fazi pred oddajo javnega naročila zmanjševal količine po posameznih tipih lokomotiv in bi pri tem še vedno zagotavljal enakopravno obravnavo ponudnikov in transparentnost postopka. Iz pravice, kot jo je naročnik zapisal v razpisno dokumentacijo, namreč ni razvidno, katere tipe lokomotiv bo naročnik najprej zmanjševal in za koliko ter katere tipe lokomotiv bo nato zmanjševal in za koliko. Četudi bi bil naročnik upravičen oddati v opremo samo en tip lokomotiv, pa zaradi neobstoja vodila ali pravila, ki bi omogočil nadzor nad takim ravnanjem naročnika, ni mogoče izključiti, da je naročnik pri izključevanju opreme posameznih tipov lokomotiv ravnal arbitrarno.
- S tem, ko je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da je "osnovno število kosov za opremo lokomotiv 69 zamenjal za 31", izhaja, da je dotedanje število lokomotiv tipa 664, ki je znašalo 10, in tipa 363, ki je znašalo 28, spremenil v število 0. To pa ima enak učinek, kot da je opremo teh tipov lokomotiv izključil iz naročila. Naročnik je ohranil le po eno prototipno opremo lokomotiv tipa 363 in 664.
- Zmanjšano število lokomotiv (tj. 38) je celo večje od števila lokomotiv, ki ga je oddal v izvedbo (tj. 31 in še tri lokomotive, po ena za vsak tip, za prototipno opremo, kar pomeni skupaj 34).

Državna revizijska komisija se v nadaljevanju ne opredeljuje do vprašanja, ali je ponudba izbranega ponudnika sprejemljiva, vendar pravila o sprejemljivosti ponudb kažejo na to, da je v fazi, ko naročnik izbira ponudbe, poseg v količino nabav hkrati lahko tudi poseg v pravila o popolnosti ponudb. V ZJNVETPS je zapisano pravilo, ki določa, kdaj se šteje, da je ponudba nesprejemljiva (22. točka 2.člena ZJNVETPS). Ponudba je nesprejemljiva tudi v primeru, če presega naročnikova zagotovljena sredstva. Ob tolmačenju ZJNVETPS, da je naročnikova dolžnost izločiti ponudbo, ki ni popolna v smislu 17. točka 2. člena ZJNVETPS (gl. prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS), nepopolna ponudba pa je tudi tista ponudba, ki je nesprejemljiva, že upoštevajoč načelo transparentnosti ne bi bilo mogoče pritrditi naročniku, da bi lahko morebitno nesprejemljivo ponudbo "obdržal v igri" na način, da vnaprej izkoristi pravico po zmanjšanju količin. Naročnika v fazi po poteku roka za predložitev ponudb sicer omejuje tudi pravilo iz prvega odstavka 76. člena ZJNVETPS, ki določa, da naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

V obravnavanem primeru je naročnik posegel v ponudbo izbranega ponudnika na način, ki ni skladen z ZJNVETPS, in jo ocenjeval na način, ki ga ni vnaprej določil. Naročnik je v fazi ocenjevanja ponudb ravnal diskrecijsko in z upoštevanjem manjše količine spremenil pravila za izbor ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na okoliščine konkretnega primera, predstavljene v obrazložitvi tega sklepa, in ob upoštevanju tolmačenja ZJNVETPS in razpisne dokumentacije ravnanja naročnika treba obravnavati na način, da je naročnik do odločitve, da odda naročilo izbranemu ponudniku, prišel na način, ki je enak tistemu, kot da je izvajal samostojen postopek oddaje naročila, v katerem je sodeloval le izbrani ponudnik, prvi vlagatelj pa v njem ni mogel sodelovati zaradi naročnikovega ravnanja, čeprav za tako ravnanje naročnik ni imel podlage v ZJNVETPS in niti ne v razpisni dokumentaciji. Zato se je mogoče strinjati s prvim vlagateljem, da je naročnikovo ravnanje, ko je izbranemu ponudniku oddal posel v višini 21.415.511,76 eurov z DDV, krši vsaj enakopravno obravnavo ponudnikov in je tudi netransparentno.

Upoštevajoč vse navedene okoliščine je Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo še nadaljnjih revizijskih navedb prvega vlagatelja, zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 1.-701/2010 z dne 7. 6. 2010. S tem dejanem se postopek oddaje naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, naročnik pa mora opraviti tista ravnanja, ki mu jih nalaga ZJNVETPS, in na način, kot jih določa ZJNVETPS.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spornih več vprašanj, pri čemer drugi vlagatelj izpostavlja, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo, da je kršil transparentnost postopka in enakopravno obravnavo ponudnikov ter da je kot popolno označil ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje drugemu vlagatelju, da bi moral naročnik postopek oddaje konkretnega naročila voditi skladno z ZJNVETPS in ne ZJN-2 (o podobnem vprašanju se je Državna revizijska komisija opredelila že v zadevi št. 018-307/2009), vendar ocenjuje, da sámo dejstvo, da se je naročnik oprl na določbe ZJN-2 in ne na določbe ZJNVETPS, ne vpliva na uporabo institutov, ki so se med strankama izkazali za sporne, saj so ti na vsebinsko enak način urejeni v obeh zakonih. Vlagatelj sicer tudi ne uveljavlja institutov, ki so v ZRPJN urejeni od 24. člena naprej (Državna revizijska komisija dodaja, da se s tem ne opredeljuje do tega, kakšne bi bile posledice zaradi uveljavitve sprememb pravovarstvene direktive), zaradi česar je treba ugotoviti, da se v konkretnem primeru pravno varstvo po ZRPJN ne razlikuje glede na vprašanje uporabe bodisi ZJN-2 bodisi ZJNVETPS. Glede na navedena izhodišča Državna revizijska komisija kljub ugotovljeni kršitvi naročnika ugotavlja, da uporaba ZJN-2 in ne ZJNVETPS ne more vplivati na možnost drugega vlagatelja pridobiti posel.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala naročnikova ravnanja upoštevajoč določbe ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj stremi k temu, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku za vrednost 21.415.511,76 eurov z DDV, pri čemer v utemeljitev navaja posamezne razloge. Med drugim drugi vlagatelj zatrjuje popolnost svoje ponudbe, hkrati pa izpodbija to, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno.

Državna revizijska komisija med drugim ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v višini 28.311.669,60 eurov z DDV in da mu je naročnik oddal naročilo v višini 21.415.511,76 eurov z DDV. Drugi vlagatelj navaja, da je pri naročniku skušal pridobiti podatke glede spremembe cene v ponudbi izbranega ponudnika, vendar mu naročnik teh podatkov ni dal ne v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je naročnik z dokumentom št. 1.-767/2010 z dne 24. 6. 2010 zavrgel) ne na vpogledu v dokumentacijo (v zapisniku z dne 29. 6. 2010 je naročnik navedel, da "obstajajo tehtni razlogi za spremembo cen, vendar v tem trenutku odgovora ne bomo posredovali" in "naročnik â?? pojasnil na današnjem sestanku ne daje"). Drugi vlagatelj nadalje še navaja, da mu "ni znano, kako je naročnik dopustil spremembo cene pri izbranemu ponudniku in tako omogočil, da je izbrani ponudnik nekonkurenčno, nesprejemljivo in nepopolno ponudbo predrugačil v konkurenčno, sprejemljivo in popolno ter na kakšen način mu je to omogočil". Iz vpogleda v dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 1.-701/2010 z dne 7. 6. 2010 je v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika razvidno zgolj besedilo: "Naročnik na podlagi zgoraj navedenih dejstev ugotavlja, da je izbrana ponudba edina popolna ponudba." Pred tem zapisom je naročnik navedel, katere so pomanjkljivosti v ponudbah prvega in drugega vlagatelja.

Drugi vlagatelj sicer navaja, da je izbrani ponudnik spreminjal cene v svoji ponudbi, vendar je Državna revizijska komisija izhajajoč iz dokumentacije v naročnikovem spisu ugotovila, da tako izhodišče temelji na napačnem tolmačenju skopih podatkov, ki jih je drugemu vlagatelju posredoval naročnik. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je drugi vlagatelj izkazal, da je ravnal zadostno skrbno, ko je skušal priti do podatkov o razlogih glede različnih cen, vendar mu je to onemogočil naročnik s svojimi ravnanji. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v obsegu pooblastila iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel in ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, štela, da je treba trditve drugega vlagatelja o netransparentnem vodenju postopka oddaje naročila in neenakopravnem obravnavanju ponudnikov preskusiti z enakega vidika kot argumente prvega vlagatelja. Namreč, naročnik v postopku oddaje naročila ne v odločitvi o oddaji naročila, ne v zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in ne v zapisniku z dne 29. 6. 2010 drugemu vlagatelju ni pojasnil, da je sprememba cene posledica zmanjševanja količin in ne posega v same postavke cen ob nespremenjenih količinah lokomotiv, ki jih naročnik opremlja s sistemom ERTMS/ETCS. Dejstva v zvezi s spremembo količin je naročnik drugemu vlagatelju predstavil šele v postopku revizije in ne že v postopku oddaje naročila. Poseg v količino lokomotiv, ki jih bo naročnik opremil s sistemom ERTMS/ETCS, je naročnik utemeljil z enakimi argumenti, kot jih je izpostavil prvemu vlagatelju.

Iz vpogleda v dokumentacijo, zlasti pa odločitev o zahtevku za revizijo, izhaja, kot se je Državna revizijska komisija že obsežno opredelila pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, da je naročnik posegel v ponudbo izbranega ponudnika na način, ki ni skladen z ZJNVETPS, in jo ocenjeval na način, ki ga ni vnaprej določil. Naročnik je v fazi ocenjevanja ponudb ravnal diskrecijsko in z upoštevanjem manjše količine spremenil pravila za izbor ponudb. Glede na okoliščine konkretnega primera, predstavljene v obrazložitvi tega sklepa pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, in ob upoštevanju tolmačenja ZJNVETPS in razpisne dokumentacije je ravnanja naročnika treba obravnavati na način, da je naročnik do odločitve, da odda naročilo izbranemu ponudniku, prišel na način, ki je enak tistemu, kot da je izvajal samostojen postopek oddaje naročila, v katerem je sodeloval le izbrani ponudnik, čeprav za tako ravnanje naročnik ni imel podlage v ZJNVETPS in niti ne v razpisni dokumentaciji. Iz razpoložljive dokumentacije tako ne izhaja, da bi oziroma je izbrani ponudnik spreminjal cene v svoji ponudbi, ampak izhaja, da je naročnik posegel v položaj ponudnikov tako, da je zaradi določenih razlogov zmanjšal količino lokomotiv, ki jih opremlja s sistemom ERTMS/ETCS, zaradi tega pa je znižal ponudbeno vrednost iz ponudbe izbranega ponudnika. Ker je Državna revizijska komisija že pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ocenila, da je v tej fazi postopka tako naročnikovo ravnanje nedopustno, je upoštevajoč pooblastilo iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN ocenila, da je tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tem pogledu utemeljen, saj sta bila ob sprejemu naročnikove odločitve tako prvi kot drugi vlagatelj v pravno primerljivem položaju. Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 1.-701/2010 z dne 7. 6. 2010, enaka posledica sledi tudi na podlagi utemeljenosti zahtevka za revizijo v tem delu drugega vlagatelja. S tem dejanjem se postopek oddaje naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, naročnik pa mora opraviti tista ravnanja, ki mu jih nalaga ZJNVETPS, in na način, kot jih določa ZJNVETPS.

Ob predhodni ugotovitvi Državna revizijska komisija zato ni še posebej obravnavala drugih kršitev, ki jih očita drugi vlagatelj, saj to ne bi več moglo vplivati na to, da je odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku razveljavljena.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku je drugemu vlagatelju odpadla potreba po obravnavi kršitev glede vpogleda v cenovni del ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem se drugi vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije tudi ne more uspešno sklicevati na odločitev v zadevi št. 018-307/2009, saj je drugi vlagatelj že uspešno dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila, vpogled v cenovni del ponudbe izbranega ponudnika pa sicer ne bi razkril posegov v cene.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila že na podlagi do sedaj predstavljenih argumentov, ni posebej obravnavala še vprašanj, povezanih z naročnikovim ravnanjem glede izločitve ponudbe drugega vlagatelja kot nepopolne, in oceno, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, saj to v okoliščinah konkretnega primera ne bi vplivalo na sprejeto odločitev Državne revizijske komisije.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja in opozarja, da je upoštevajoč 83. člen ZJNVETPS, načelo transparentnosti in pravico do uveljavljanja pravnega varstva [prim. tudi Direktivo št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335/31 z dne 20. 12. 2007; v nadaljevanju: Direktiva 2007/66/ES), ki bi jo morale države članice prenesti v nacionalno ureditev do 20. 12. 2009 (3. člen Direktive 2007/66/ES), ki je v Direktivo Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14-20; posebna izdaja v slovenščini: poglavje 06 zvezek 01 str. 315-321) vključila 2.a člen, skladno s katerim velja, da sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremlja tudi povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 49(2) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1-113, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 06 zvezek 07 str. 19âˆ"131)] treba zaključiti, da mora naročnik jasno in nedvoumno navesti razloge, zaradi katerih ocenjuje, da ponudba ni popolna. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnikovo sklicevanje na dvome v popolnost ponudbe neprimerno, saj s tem naročnik ponudnike pušča v negotovem položaju glede svojih ponudb. S takim ravnanjem pa naročnik po oceni Državne revizijske komisije tudi posega v možnost uveljavljanja pravnega varstva, saj ZRPJN zahteva, da mora biti zahtevek za revizijo obrazložen (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), vlagatelj pa mora navesti kršitve (4. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), kar implicira, da mora vlagatelj postaviti že jasne trditve o kršitvah naročnika. ZRPJN od vlagatelja torej zahteva, da so očitki o kršitvah konkretni, kar pa mora upoštevati tudi naročnik, ko seznanja ponudnike z razlogi za nepopolnost ponudb. Če naročnik ponudnike seznanja s svojimi ravnanji na nekonkreten način, jim namreč otežuje ali celo onemogoča uveljavljanje (učinkovitega) pravnega varstva.

Ker Državna revizijska komisija zaradi okoliščin konkretnega primera ni posebej obravnavala vprašanja, povezanega s popolnostjo ponudb, saj to v okoliščinah konkretnega primera ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, se ni še posebej spuščala v vprašanje glede zatrjevane kršitve enakopravne obravnave pri podaljševanju veljavnosti ponudb in bančnih garancij. Vendar Državna revizijska komisija ponavlja svoje stališče, da je naročnik dolžan ponudbe presojati, ne pa jih soustvarjati (prim. zadeva št. 018-196/2009). Zato naročnik ne more biti tisti, ki bi oblikoval voljo ponudnikov, in zato tudi ne more biti tisti, ki bi odločal namesto ponudnikov. Ob tem pa Državna revizijska komisija ponovno opozarja tudi na prvi odstavek 15. člena ZJNVETPS.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo prvi prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je prvi vlagatelj uspel tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in tarifnima številkama 6002 in 6007 po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera in dejstva, da je pooblaščenka opravila le nekatera dejanja v revizijskem postopku, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov, stroške za nagrado za postopek revizije v višini 400 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 480 eurov, in stroške za plačilo poštnih in telekomunikacijskih stroškov v višini 20 eurov, povečanih za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.504 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Ker je prvi vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), specificirani stroški nad priznanimi stroški pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila. Državna revizijska komisija sicer pripominja, da je prvi vlagatelj izkazal, da je vplačal le 5.000 eurov takse, ki je sicer tudi potrebna višina glede na 22. člen ZRPJN, čeprav je priglasil povračilo 10.000 eurov takse.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je drugi vlagatelj uspel tako s pritožbo kot z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in tarifno številko 6007 po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov in stroške za nagrado za postopek revizije v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila "materialnih stroškov", saj ta postavka ni po vsebini specificirana skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki) in niti petim odstavkom 22. člena ZRPJN. Ker je drugi vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), specificirani stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15. 11. 2010

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Slovenske železnice, d. o. o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- odvetnica Brigita Kraljič, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
- odvetnika Gregor Zupančič in mag. Matija Mauhler, Mala ulica 5/VII, 1000 Ljubljana,
- Siemens AG, SiemensstraĂźe 92, A-1210 Dunaj, Avstrija,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.