018-272/2010 Elektro-Slovenija d.o.o.

Številka: 018-272/2010-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Komuniciranje z lokalnimi skupnostmi in mediji" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PRISTOP d.o.o., Trubarjeva cesta 79, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.11.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku št. NAB-2712 2035/240/BT/88/2010, z dne 31.08.2010.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.460,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.05.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 31.05.2010, pod št. objave JN 4412/2010. Naročnik je dne 31.08.2010 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku (dokument št. NAB - 2712 2035/240/BT/88/2010), s katero je obvestil ponudnike, da je javno naročilo (v vseh štirih razpisanih sklopih) oddal v izvedbo družbi AGENCIJA IMELDA d.o.o., Poljanska cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 13.09.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito zavrnil. Vlagatelj zatrjuje, da je predložil referenco družbe Mobitel d.d., Ljubljana, iz katere izhaja, da je v obdobju med letoma 2004 in 2010 odlično opravljal storitve s področja komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in mediji. Kot navaja vlagatelj, predložena referenca v celoti ustreza vsem naročnikovim zahtevam, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. ker časovno ustreza pogojem iz razpisne dokumentacije, 2. ker je naročnik referenčnih del družba Mobitel d.d., ki ima na nacionalni ravni vzpostavljeno lastno infrastrukturo za opravljanje mobilne telefonije, 3. ker je navedena infrastruktura po načinu delovanja ter po vplivih na ljudi in okolje podobna infrastrukturi s področja prenosa ali distribucije električne energije in 4. ker gre tako pri referenčnem kot tudi pri razpisanem projektu zlasti za ustvarjanje javnega mnenja in za pridobivanje podpore projektom v posameznem lokalnem okolju.
Vlagatelj ob tem še zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj je njegovo ponudbo zaradi neustrezne reference zavrnil, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral kljub temu, da tudi Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o., Nova Gorica (v nadaljevanju: SENG), niso infrastrukturno podjetje na državni ravni.
Vlagatelj ugotavlja, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila predhodno že vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil in razveljavil svojo odločitev. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o predhodno vloženem zahtevku za revizijo ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo, ki ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika označil kot nepopolno in odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik dne 01.09.2010 sprejel izpodbijano odločitev, s katero je javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku, še pred sprejemom le-te pa je izbranega ponudnika v zvezi z ugotovljeno napako v bančni garanciji pozval k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z 82. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), saj takšna dopolnitev nepopolne ponudbe ni dopustna. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik z opisanim ravnanjem posegel tudi v načelo enakopravnosti.
Vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki v svoji ponudbi predložiti parafiran in žigosan vzorec nepreklicne in brezpogojne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vsebino le-te, nadaljuje vlagatelj, je naročnik določil v 14. točki razpisne dokumentacije, v odgovoru na vprašanje enega izmed ponudnikov pa je še pojasnil, da se ponudnik s predložitvijo parafiranega in žigosanega vzorca bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zaveže, da bo v primeru sklenitve pogodbe pri banki pridobil bančno garancijo, ki bo po vsebini identična vzorčni. Kot ugotavlja vlagatelj, je izbrani ponudnik sicer predložil zahtevani vzorec bančne garancije, vendar pa je hkrati predložil tudi izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke.
Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik predložil referenco, s katero referenčni naročnik SENG potrjuje, da je izbrani ponudnik od leta 2004 dalje opravljal dela načrtovanja in izvajanja strateškega komuniciranja ob gradnji hidroelektrarne. Kot ugotavlja vlagatelj, je predložena referenca neustrezna iz razloga, ker SENG ni infrastrukturno podjetje na državni ravni s področja proizvodnje, prenosa ali distribucije električne energije. Navedeno izhaja tako iz imena referenčnega naročnika, njihova osnovna dejavnost pa je tudi sicer proizvodnja električne energije iz obnovljivega vira v hidroelektrarnah na povodju Soče. Vlagatelj poudarja, da je referenca neustrezna tudi zato, ker iz njenega opisa ne izhaja, da naj bi izbrani ponudnik opravljal tudi analizo sprejemanja projektov v lokalnem okolju ter spremljanje medijskih objav in analizo poročanja, kar sta med drugim predvideni dejavnosti v predmetnem javnem naročilu.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi v delu, ki se nanaša na reference zahtevanega strokovnega kadra, in sicer iz razloga, ker za osebo M.P. ni izkazal, da je zaposlena pri njem, kot je zahtevala razpisna dokumentacija.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi oziroma (podredno), da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je s sklepom, z dne 18.08.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Kot ugotavlja naročnik, referenca družbe Mobitel d.d., Ljubljana ne ustreza razpisnim pogojem iz 2. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe. V navedeni točki razpisne dokumentacije, poudarja naročnik, je bilo zahtevano, da mora imeti ponudnik v zadnjih 5 letih podpisano pogodbo z infrastrukturnim podjetjem na državni ravni s področja proizvodnje, prenosa električne energije ali distribucije električne energije, prenosa zemeljskega plina ali s podjetjem, ki ima v upravljanju cestno ali železniško infrastrukturo. Ker družba Mobitel d.d., Ljubljana ni zajeta med podjetja, ki opravljajo navedene dejavnosti, referenca ne ustreza razpisnim pogojem.
Naročnik navaja, da je potrebno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša bančno garancijo za resnost ponudbe, šteti kot formalno pomanjkljivost, ki jo je skladno s 83. členom ZJNVETPS dovoljeno sanirati. Naročnik še poudarja, da iz razloga, ker je edino merilo za ocenitev ponudb zgolj najnižja cena, odprava te pomanjkljivosti ni vplivala na razvrstitev ponudb.
Naročnik je zavrnil tudi očitek, ki se nanaša na predloženo bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Kot ugotavlja naročnik, je izbrani ponudnik zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil že s predložitvijo ustreznega vzorca, poleg tega pa je predložil tudi izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Naročnik poudarja, da je SENG v 100 % lasti družbe Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Ljubljana, slednja pa v 100 % lasti države. Kot ugotavlja naročnik, ima Republika Slovenija večje družbe za proizvodnjo električne energije organizirane po večjih porečjih (Sava - Savske elektrarne, Drava - Dravske elektrarne in Soča - Soške elektrarne), kar pa ne pomeni, da se te družbe ukvarjajo s proizvodnjo električne energije na lokalni ravni. Kot navaja naročnik, v Sloveniji tovrstne proizvodnje ni, saj se tudi od malih proizvajalcev električne energije zagotavlja odkup s strani družb, ki so v večinski lasti države (distribucijska podjetja). Kot poudarja naročnik, vse tri navedene družbe po moči prispevajo tretjino zmogljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema, po proizvedeni količini električne energije pa četrtino slovenske proizvodnje. V okviru SENG obratujejo ČHE Avče (185 MW), pet velikih hidroelektrarn (137 MW) in 21 malih HE s skupno močjo 346 MW. Naročnik še navaja, da (kot prenosno podjetje) prevzame proizvedeno električno energijo iz teh hidroelektrarn in jo prenese do prevzemnih mest distribucijskih družb po vsej državi. Iz navedenega razloga, poudarja naročnik, je SENG pomemben proizvajalec obnovljive električne energije na državnem nivoju in predložena referenca ustreza razpisnim pogojem. Naročnik še ugotavlja, da obseg in vrsta referenčnih del nista bila predmet zahtev in bosta opredeljena v pogodbi, ki jo bo sklenil z izbranim ponudnikom.
Naročnik zatrjuje, da je v ponudbi izbranega ponudnika predstavljena celotna projektna ekipa izbranega ponudnika, ki bo sodelovala pri izvedbi razpisanih del. Oseba M.P. je pri izbranemu ponudniku zaposlena kot direktorica s področja odnosov z javnostmi. Iz potrjene reference je tudi razvidno, da je oseba M.P. pri izbranemu ponudniku zaposlena od marca 2008 ter da je uspešno opravljala dela načrtovanja in izvajanja okoljske komunikacije ob izgradnji ČHE Avče in HE Učja za projekt podpore odnosov z javnostmi.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.10.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka in odgovarja na naročnikove navedbe.

Naročnik je z dopisom, z dne 05.10.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 07.10.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 18.10.2010 od naročnika zahtevala, naj ji odstopi še zapisnik o odpiranju ponudb. Državna revizijska komisija je zahtevan dokument prejela dne 22.10.2010.

Državna revizijska komisija je dne 08.11.2010 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da predložena referenca družbe Mobitel d.d., Ljubljana ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna, pri čemer poudarja, da je naročnik njegovo ponudbo zaradi neustrezne reference zavrnil, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral kljub temu, da tudi referenca izbranega ponudnika ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj ravno tako zatrjuje, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da je nezakonito dopolnil svojo ponudbo.

V obravnavanem primeru je naročnik pogoje za ugotavljanje sposobnosti (v smislu 48. člena ZJNVETPS) navedel v 2. in 3. točki Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe. Naročnik je v točki 2 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe zapisal, da je eden izmed pogojev za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročil tudi:

"1 podpisana pogodba za razpisan predmet naročila v zadnjih 5 letih (vključno 2004) z infrastrukturnim podjetjem na državni ravni s področja proizvodnje, prenosa ali distribucije električne energije, prenosa zemeljskega plina ali podjetij, ki imajo v upravljanju cestno ali železniško infrastrukturo, kar ponudnik dokazuje z odlično ocenjeno referenco, potrjeno s strani naročnika."

Iz zgoraj citirane zahteve naročnika je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da je morala biti (odlično ocenjena) referenca pridobljena pri infrastrukturnemu podjetju na državni ravni, ki se ukvarja bodisi s proizvodnjo, prenosom ali distribucijo električne energije, bodisi s prenosom zemeljskega plina ali pri podjetju, ki ima v upravljanju cestno ali železniško infrastrukturo. Kriterij referenčnega naročnika je torej med drugim definiran tudi s taksativno naštetimi dejavnostmi in v tem delu ne dopušča različnih interpretacij.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ta namen predložil potrdilo družbe Mobitel d.d., Ljubljana, iz katerega izhaja, da je za navedeno družbo v obdobju med letoma 2004 in 2010 opravljal storitve s področja komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in mediji. Iz potrdila tudi izhaja, da je vlagatelj v okviru sklenjene pogodbe za družbo Mobitel d.d., Ljubljana odlično opravljal naslednje storitve: analiziranje spremljanja projektov v lokalnem okolju, sooblikovanje in soustvarjanje javnega mnenja v izbranih lokalnih okoljih, pridobivanje podpore izbranim projektom v lokalnem okolju, pripravljanje in izvajanje komunikacijske strategije ter operativnih načrtov, izvajanje komunikacijskih aktivnosti pri komuniciranju z lokalnimi mediji, pripravljanje gradiv in vseh potrebnih materialov za izvajanje komunikacijskih aktivnosti, sodelovanje z občinskimi, državnimi in nevladnimi organizacijami ter civilnimi iniciativami in spremljanje medijskih objav, analiziranje medijskega poročanja ter svetovanje v zvezi s komunikacijskimi reakcijami.

Ker iz zgoraj citiranega dela razpisne dokumentacije nedvoumno in jasno izhaja, katero izmed dejavnosti mora opravljati referenčni naročnik in ker družba Mobitel d.d., Ljubljana ne opravlja nobene izmed njih, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu revizijskega zahtevka ni mogla slediti. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da sporna referenca časovno ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije ter da je vlagatelj v okviru spornega referenčnega projekta izvajal vse storitve, ki so tudi predmet obravnavanega javnega naročila. Ravno tako je mogoče pritrditi vlagatelju tudi v tem, da je infrastruktura za opravljanje mobilne telefonije v zvezi z njenim vplivom na ljudi in okolje podobna infrastrukturi s področja prenosa ali distribucije električne energije, vendar pa vse navedeno ne spremeni dejstva, da se vlagateljeva referenca ne nanaša na naročnika, ki opravlja eno izmed zgoraj citiranih dejavnosti. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 4. točki Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Odločitev naročnika, da je vlagateljeva ponudba, kljub opisani pomanjkljivosti pravilna in popolna (v smislu 17 in 20. točke 2. člena ZJNVETPS), pa bi pomenila ne le kršitev lastne razpisne dokumentacije in prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS (ki nalaga naročniku, da mora izločiti vse nepopolne ponudbe) temveč tudi poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS).

Čeprav je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna, pa je Državna revizijska komisija iz razloga, ker vlagatelj zatrjuje, da je iz istega razloga nepopolna tudi ponudba izbranega ponudnika, v nadaljevanju presojala, ali referenca izbranega ponudnika ustreza zgoraj citiranim navodilom iz 2. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe. Vlagatelj namreč očita naročniku, da predložena referenca ne ustreza iz razloga, ker referenčni naročnik (SENG) ni infrastrukturno podjetje na državni ravni s področja proizvodnje, prenosa ali distribucije električne energije in zato, ker iz opisa reference ni razvidno, da je izbrani ponudnik opravljal vse dejavnosti, ki so predmet obravnavanega javnega naročila.

Iz zgoraj citirane naročnikove zahteve iz 2. točke Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe izhaja, da mora biti referenčni naročnik infrastrukturno podjetje na državni ravni ter da se morajo referenčna dela nanašati na takšna dela kot so razpisana v obravnavanem javnem naročilu.

Pregled sporne reference, ki jo je predložil izbrani ponudnik pokaže, da je za referenčnega naročnika SENG od leta 2004 dalje, odlično opravljal naslednja dela: načrtovanje in izvajanje strateškega komuniciranja ob gradnji hidroelektrarn za projekt podpore pri odnosih z javnostmi.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da ima Republika Slovenija večje družbe za proizvodnjo električne energije organizirane po večjih porečjih in da naročnik (kot prenosno podjetje) prevzame proizvedeno električno energijo iz hidroelektrarn ter jo prenese do prevzemnih mest distribucijskih družb po vsej državi. Ker pa je naročnik izrecno zahteval, da je referenca pridobljena pri "infrastrukturnem podjetju na državni ravni" - takšni naročnikovi zahtevi pa družba SENG, ki proizvaja električno energijo na povodju Soče, ne ustreza oziroma bi navedeni definiciji referenčnega naročnika na področju proizvodnje, prenosa ali distribucije električne energije lahko ustrezal (kot navaja tudi vlagatelj) kvečjemu naročnik sam, je morala Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku slediti. Ob navedenem ni mogoče sprejeti naročnikove naknadne ugotovitve o tem, da je potrebno družbo SENG obravnavati kot infrastrukturno podjetje na državni ravni iz razloga, ker skupaj z ostalima družbama hidroproizvodnje (z družbama Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. in Dravske elektrarne Maribor d.o.o.) po moči prispeva tretjino zmogljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema, po proizvedeni količini električne energije pa četrtino slovenske proizvodnje in iz razloga, ker je v 100 % lasti družbe Hoding Slovenske elektrarne d.o.o., Ljubljana. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi vsebino razpisne dokumentacije oziroma postavi pogoje v njej, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev. Sprejeti naročnikovo stališče, po katerem bi lahko naknadno odločal, kako bo interpretiral posamezne zahteve iz razpisne dokumentacije (četudi so se te v konkretnem primeru oziroma ob upoštevanju predmeta javnega naročila dejansko izkazale kot nesmiselne), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije, temveč tudi poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja.

Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti takšna dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel istovrstno naročilo, je namreč mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Kot je bilo zgoraj že ugotovljeno, je naročnik v 2. točki Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe zapisal, da se morajo referenčna dela nanašati na takšna dela, kot so razpisana v obravnavanem postopku (oziroma, kot je zapisal naročnik: "ena podpisana pogodba za razpisan predmet naročila v zadnjih 5 letih"). Naročnik je torej v konkretnem primeru zahteval, da so dela, ki so bila izvedena v okviru referenčnega posla, enaka tistim delom, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. Ker iz predložene reference ne izhaja, da je izbrani ponudnik v okviru referenčnega projekta opravljal vsa dela, ki jih je naročnik definiral v devetih alinejah Tehničnih razpisnih pogojev (iz opisa referenčnih del namreč ne izhaja, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, da je izbrani ponudnik opravljal tudi "analizo spremljanja projektov v lokalnem okolju" in "spremljal medijske objave in opravljal analizo poročanja"), je Državna revizijska komisija sledila tudi predmetnemu vlagateljevemu očitku.

Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 3.460,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "2 % materialnih stroškov", saj vlagatelj te postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki).

Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.460,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.11.2010


predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

ELES, Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana
AGENCIJA IMELDA d.o.o., Poljanska cesta 25, Ljubljana
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana