018-271/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-271/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo prometne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah do leta 2012 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki Meblo a + a Nova Gorica, d. o. o., Kromberk, Industrijska cesta 1, Nova Gorica, Signaco, d. o. o., Topole 51a, Mengeš in Electrum Radenci, d. o. o., Prešernova ulica 10, Radenci, ki jih zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 18. 11. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01827110, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 11. 5. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN3693/2010 in 11. 5. 2010 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2010/S 92-137684) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 43001-69/2010 z dne 12. 8. 2010 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Kanja Brege, d. o. o., Brege 68, Leskovec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik)

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (št. 43001-69/2010 z dne 19. 8. 2010) in vpogledu v ponudbe (zapisnik št. 43001-69/2010 z dne 23. 8. 2010) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 2. 9. 2010 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, hkrati pa uveljavlja povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in da bi jo moral naročnik skladno s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) izločiti. Vlagatelj izpostavlja in pojasnjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna, naročnik pa je izbranega ponudnika neupravičeno pozival na dopolnitev ponudbe in s tem kršil 78. člen ZJN-2.

Naročnik je s sklepom št. 43001-69/2010/16 z dne 23. 9. 2010 zahtevek za revizijo in stroškovno zahtevo zavrnil. Naročnik pojasnjuje, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in da nima pomanjkljivosti, ki jih očita vlagatelj. Naročnik tudi navaja, da je izbrani ponudnik predložil na naročnikovo zahtevo stvarna dokazila, ponudbe pa ni dopolnjeval v smislu 78. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 10. 2010 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 7. 10. 2010 od naročnika prejela dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-271/2010-2 z dne 21. 10. 2010 udeležence obvestila, da podaljšuje rok za odločanje o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je 28. 10. 2010 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Pripravljalna vloga vlagatelja zahteve za revizijo z navedbo novih dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj brez svoje krivde pridobil šele po vložitvi zahtevka za revizijo" z dne 21. 10. 2010, v kateri izpodbija naročnikove argumente iz odločitve o zahtevku za revizijo, hkrati pa uveljavlja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, da ima plačane vse obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno in jo nato izbral.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in s tem nepopolna, ker izbrani ponudnik ni navedel proizvajalca, tipa in vrste svetlobnoodsevnih folij ter kvalitete materiala, ki bodo uporabljeni.

Naročnik je v poglavju 3 Pogoji in merila za izbor ponudbe (str. 7-9 Navodil za pripravo ponudbe) zahteval, da "ponudnik mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje sposobnosti" (prvi stavek v točki 3.1 Pogoji za priznanje sposobnosti; str. 7), pri čemer je v točki 3.1.3 Tehnične zmogljivosti (str. 8) med drugim določil:
"Pri izvedbi del mora ponudnik v celoti upoštevati določila ''Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo'', ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
dokazilo: Izjava o izpolnjevanju Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, skladna s predlogo."

Iz te zahteve razpisne dokumentacije je razvidno, da se izpolnjevanje pogoja veže na izvedbo del in da je za njegovo izkazovanje naročnik predvidel izjavo, in sicer v samostojnem obrazcu razpisne dokumentacije:
"Skladno z zahtevami točke 3.1.3. Tehnične zmogljivosti iz razpisne dokumentacije izjavljamo, da ponujena prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo."

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki 4.1. Ponudbena dokumentacija (str. 10 Navodil za pripravo ponudbe) določil, da "ponudbeno dokumentacijo" "sestavljajo" določene "listine", in sicer "Ponudba" (prva alinea), "Podatki o gospodarskem subjektu" (druga alinea), "Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti" (tretja alinea) "Specifikacije naročila in predračuna" (četrta alinea) in "Garancija za resnost ponudbe" (peta alinea). Te "listine" "se izpolni ter podpiše in žigosa, kjer je to določeno. Zloži se jih po gornjem zaporedju (med "poglavja" v gornjih alineah se vloži "pregradni karton" z naslovom naslednjega poglavja), spne v mapo in poveže z vrvico, ki se jo zapečati z nalepko in žigom." Naročnik je v točkah 4.1.1-4.1.5 (str. 10-11 Navodil za pripravo ponudbe) pojasnil, kaj naj vsebujejo zahtevane "listine" iz točke 4.1.

V točki 4.1.4 Specifikacija naročila in predračun (str. 10-11 Navodil za pripravo ponudbe) je naročnik določil:
"V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami â??) iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del).
Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikacijah naročila. Cene v predračunu se navede brez DDV in v valuti EUR.
Popis del s količinami, izpolnjen s ponudnikovimi cenami je sestavni del predračuna. V ponudbi se predloži v papirni in v elektronski obliki (na CD)."

Naročnik je pripravil "Tehnične pogoje za prometno signalizacijo", pri čemer je na str. 10 predvidel potrditev (podpis in žig) izjave: "Izjavljamo, da ponujena vertikalna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve teh tehničnih pogojev." Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v točki 9.0 Splošni pogoji izvedbe del (str. 8-9 Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo) predstavil, da "poleg zahtev predvidenih v Tehničnih pogojih za prometno signalizacijo, mora ponudnik upoštevati še:
- Ponudnik mora navesti proizvajalca, tip in vrsto svetlobnoodsevne folije, katero bo uporabljal na znakih, ki so predmet razpisa. V primeru, da bo proizvajalec uporabljal folije večih proizvajalcev, mora navesti točne podatke na katerih razpisanih znakih bo uporabljal katero folijo. Za vsako vrsto uporabljene folije mora ponudnik razpolagati z atesti podanimi s strani akreditiranega evropskega inštituta.
- Za vse vrste svetlobnoodsevne folije, ki jo bo ponudnik uporabljal na prometni signalizaciji morajo biti pred pričetkom del predloženi atesti s strani akreditiranega evropskega inštituta. Kot atest se šteje tudi atest, ki ga je pridobil proizvajalec svetlobnoodsevne folije pri neodvisnem akreditiranem evropskemu inštitutu.
- Ponudnik mora jamčiti za znak kot celoto (oprijem folije na podlago znaka, stiki oziroma spoji podlage znaka z ojačitvenimi profili), da bo življenjska doba znašala najmanj deset let pri normalni uporabi znaka. Za normalno uporabo znaka šteje razpisana obremenitev z vetrom, snegom ter drugimi vremenskimi pogoji, ki vplivajo na svetlobnoodsevne materiale ter antikorozijsko zaščito.
- Ponudnik mora navesti kvaliteto materialov, ki jih bo uporabljal za izdelavo podloge znaka, vključno z lepilnimi trakovi ali lepili), nosilne konstrukcije, ogrodja in drogove, za ojačitev roba prometnega znaka, za objemke ter kvaliteto pritrdilnega materiala,
- Ponudnik mora pred pričetkom del predložiti dokazila o ustreznosti antikorozijske zaščite."

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrjeno (podpis in žig) izjavo, kot jo je določila zahteva iz točke 3.1.3. Navodil za pripravo ponudbe, in tudi Tehnične pogoje za prometno signalizacijo, ki jih je na predvidenem mestu (tj. izjava, str. 10) potrdil (podpis in žig), s čimer je sledil točki 4.1 Navodil za pripravo ponudbe. S tem je izbrani ponudnik potrdil izjavi, da "ponujena vertikalna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve" "iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo" oziroma "teh tehničnih pogojev". Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je tudi razvidno, da izbrani ponudnik (v ponudbi) ni navedel proizvajalca, tipa in vrste svetlobnoodsevnih folij ter kvalitete materiala, ki bodo uporabljeni.

Vlagatelj ne zatrjuje, da bi izbrani ponudnik ne predložil katere izmed "listin", ki jih je naročnik določil v točki 4.1 Navodil za pripravo ponudbe (str. 10) in ki "sestavljajo" "ponudbeno dokumentacijo", ampak zatrjuje, da izbrani ponudnik ni navedel posameznih podatkov iz točke 9.0 Splošni pogoji izvedbe del (str. 8-9 Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo). Ker pa je za popolnost ponudbe zadoščalo, da ponudnik predloži potrjene Tehnične pogoje za prometno signalizacijo, s čimer je izbrani ponudnik tudi potrdil, da ponujena vertikalna prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve iz tehničnih pogojev, Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2 ali razpisno dokumentacijo, ko je ponudbo izbranega ponudnika v spornem delu označil za popolno. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi potrjeno (podpis in žig) izjavo, ki jo je naročnik predvidel kot dokazilo za izkazovanje tehničnega pogoja iz točke 3.1.3 Tehnične zmogljivosti (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe). Da naročniku ni mogoče očitati, da je neupravičeno označil ponudbo izbranega ponudnika za popolno kljub odsotnosti podatkov o proizvajalcu, tipu in vrsti svetlobnoodsevnih folij ter kvaliteti materiala, ki bodo uporabljeni, je razvidno tudi iz dejstva, da se podatki iz točke 9.0 Splošni pogoji izvedbe del (str. 8-9) nanašajo že na izvedbo del in torej izvedbeno fazo oziroma da se ta točka Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo nanaša le na tistega ponudnika, čigar ponudbo bo naročnik izbral kot najugodnejšo in bo z njim sklenil pogodbo (zaradi identičnosti vprašanja gl. tudi zadevo št. 018-222/2010).

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-234/2009, vendar v slednji zadevi naročnik ni bil sedanji naročnik in tudi razpisni dokumentaciji sta si na več mestih različni.

S podajo izjave je v konkretnem primeru izbrani ponudnik potrdil določena dejstva v zvezi z blagom in sposobnostjo (tj. da ponuja ustrezno vertikalno signalizacijo in da je usposobljen proizvajalec; gl. točko 1.0 Splošno pod naslovom Tehnični pogoji za prometno signalizacijo), ta dejstva pa je naročnik preveril tako, da je od izbranega ponudnika zahteval predložitev konkretnih listin in podatkov. Pravica preverjati vsebino listin in navedb tudi izhaja iz prvega odstavka točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe (str. 6; Pregled in presoja ponudb), kjer je naročnik določil:
"Pri pregledu ponudb se presojajo le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. Glede predloženih listin in navedb (izjav) se od ponudnika lahko zahteva pojasnila in dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Popravki formalnih nepopolnosti in računskih napak v ponudbi so dopustni le v okviru meja, določenih z zakonom."

Točko 2.9 Navodil za pripravo ponudbe (str. 6) je mogoče interpretirati, da naročnik pojmu navedba pripisuje pomen pojma izjava.

Predložitev pojasnil in (stvarnih) dokazil vsebinsko torej predstavlja pojasnjevanje ponudbe oziroma njeno preveritev v smislu 77. člena ZJN-2, čeprav vlagatelj tak zaključek zavrača. Gre torej za to, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval tudi vsebinsko potrditev izjav, ki ju je izbrani ponudnik, sledeč točki 4.1 Navodil za pripravo ponudbe, predložil v ponudbo. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da dejstvo, da je naročnik pripravil táko (ohlapno) razpisno dokumentacijo, da ponudnikom ni bilo treba v tej fazi postopka konkretizirati posameznih podatkov, ker sta te podatke nadomestili izjavi, ne more pomeniti, da je naročnik z zahtevo za predložitev podatkov in stvarnih dokazil izbranega ponudnika pozival na dopolnitev ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in s tem nepopolna zaradi izjave o jamstvih glede svetlobnoodsevne folije.

Kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil potrjeni (podpis in žig) izjavi (da vertikalna prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo), ki ju je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Ne more biti sporno, da je s takima izjavama izbrani ponudnik, ki je sicer proizvajalec prometne signalizacije, izjavil, da daje jamstvo o zadržanju retrofleksije in fluorescence v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Ker naročnik dodatnih dokazil glede jamstva o zadržanju retrofleksije in fluorescence v razpisni dokumentaciji ni določil, ponudbe ni mogoče označiti za nepopolno zaradi odsotnosti listin, ki jih naročnik ni zahteval.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in s tem nepopolna zaradi neizpolnjevanja standarda SIST EN 12899-1:2008 glede nosilnosti vertikalne signalizacije.

Vlagatelj izpostavlja, da je pri vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika, in sicer statičen izračun, ugotovil, da je izbrani ponudnik pripravil izračun za "element 1.200 mm Ă" 1.200 mm Ă" 2 mm z dvema nosilnima cevema, ohišje U profil 40 Ă" 40 Ă" 4, tabla je ojačana na sredini", ne da bi upošteval katere izmed dopustnih kombinacij, ki jih je določil naročnik v točki d Nosilnost vertikalne prometne signalizacije na obremenitev z vetrom (str. 4 Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo).

Kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil potrjeni (podpis in žig) izjavi (da vertikalna prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo), ki ju je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Dodatnih listin v zvezi z izpolnjevanjem standarda SIST EN 12899-1:2008 naročnik ni zahteval. Naročnik torej ni zahteval, da je za popolnost ponudbe treba v ponudbi predložiti statične izračune.

Izbrani ponudnik je statične izračune predložil kot enega izmed stvarnih dokazil na naročnikov poziv št. 43001-69/2010/6 z dne 24. 6. 2010, čeprav neposredne izrecne zahteve, da izbrani ponudnik predloži statične izračune, naročnik v tem pozivu ni postavil. Vendar ne glede na odgovor, ali je bila dolžnost izbranega ponudnika na naročnikov poziv predložiti tudi statične izračune, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sploh ne zatrjuje (in niti ne dokazuje), da naročnik nabavlja prometne znake s spornimi dimenzijami. Tudi vpogled v obrazec "Specifikacija naročila - predračun" ne ponuja jasnega odgovora, da naročnik prometne znake s takimi dimenzijami nabavlja, saj v vseh primerih, ko so navedene konkretne dimenzije, sporne dimenzije med njimi ni.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se prvi dve alinei točke d Nosilnost vertikalne prometne signalizacije na obremenitev z vetrom (str. 4 Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo) nanašajo na nosilne konstrukcije in/ali ogrodja prometnih znakov in ne na same prometne znake. Na slednje se nanaša tretja alinea te točke, ki med drugim postavlja zahteve PAF 1 in WL 5. Četudi je za sporni element izbrani ponudnik predložil podatke o izračunu, kjer je upošteval zahteve PAF 2 in WL 5 (Državna revizijska komisija se tu niti ne spušča v ugotavljanje, ali tak izračun sploh predstavlja odstopanje od zahtev naročnika in standarda SIST EN 12899-1:2008), pa je treba tudi ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil tudi poročilo št. P 0660/10-630-1 z dne 9. 6. 2010, ki ga je pripravil Zavod za gradbeništvo. Iz navedenega poročila je razvidno, da je Zavod za gradbeništvo za štiri vzorce prometnih znakov, ki jih je preskušal (med njimi sta vsaj dva, ki sta tudi dimenzijsko izrecno navedena v obrazcu "Specifikacija naročila - predračun"), izrecno ugotovil, da "ustrezajo zahtevam za vetrno obtežbo standarda SIST EN 12899-1:2008 in spadajo v razred obremenitve z vetrom WL 5 z upoštevanjem varnostnega faktorja PAF 1". Iz tega je torej razvidno, da sta bili upoštevani zahtevi WL 5 in PAF 1. Ob takem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ne more slediti vlagatelju, ki izpostavlja, da je naročnik napačno ugotovil, da je izbrani ponudnik tehnično sposoben izpolnjevati naročnikove zahteve, oziroma da je naročnik napačno ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil popolno ponudbo. Državna revizijska komisija je zato tudi zavrnila izvedbo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca statike (ki ga vlagatelj sicer niti ne zahteva direktno, ampak ga predlaga "po potrebi"), saj je na podlagi listinske dokumentacije dejansko stanje zadostno razjasnjeno. Državna revizijska komisija še pripominja, da tudi v primeru, če bi se morebiti izkazalo, da je en statičen izračun neskladen z naročnikovimi zahtevami, to ne bi spremenilo dejstva, da druga listina jasno kaže, da naročnik ni napačno ocenil, da izbrani ponudnik s podanima izjavama vsebinsko izkazuje izpolnjevanje tehničnega pogoja in ne zgolj navidezno.

Državna revizijska komisija tudi dodaja, da je iz vzorčnega vpogleda v statične elaborate za nosilne konstrukcije vertikalne prometne signalizacije, ki jih je izbrani ponudnik predložil kot stvarna dokazila na naročnikov poziv št. 43001-69/2010/6 z dne 24. 6. 2010, ugotovila, da so pri obtežbi na konstrukcijo razvidni podatki o upoštevanju zahtev PAF 1 in WL 5.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in s tem nepopolna zaradi neskladne izjave o jamčevanju za znake kot celote z zahtevami naročnika, saj je v svoji izjavi zapisal pridržek "upoštevaje garancijske izjave izvajalca".

Kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil potrjeni (podpis in žig) izjavi (da vertikalna prometna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo), ki ju je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Dodatnih listin v zvezi z jamčevanjem za znak kot celoto naročnik ni zahteval. Naročnik torej ni zahteval, da je za popolnost ponudbe treba v ponudbi predložiti še posebno izjavo o jamčevanju.

Izbrani ponudnik je izjavo o jamčevanju v vsebini "Izjavljamo, da so prometni znaki, izdelani v našem proizvodnem sistemu narejeni kakovostno. Jamčimo za znak kot celoto, za obdobje 10 let pri pogojih uporabe, definiranih v tehnični specifikaciji Direkcije RS za promet, upoštevajo navodila za označevanje prometne opreme in signalizacije in garancijske izjave izvajalca." predložil kot enega izmed stvarnih dokazil na naročnikov poziv št. 43001-69/2010/6 z dne 24. 6. 2010. K tej izjavi je izbrani ponudnik predložil še prilogo "Navodila za vzdrževanje prometne opreme in signalizacije in garancijska izjava izvajalca", v katero pa vlagatelj ni vpogledal, ker je bil vpogled vanjo omejen s sklicevanjem na poslovno skrivnost.

Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik v sporni izjavi sicer navedel, da nudi jamstvo 10 let, vendar pa opozarja, da naročnik "ni predvidel možnosti, da bi ponudniki lahko svojo odgovornost za kvaliteto znakov (garancijo) dodatno omejevali (razen z dejstvom normalne uporabe)". Vlagatelj tudi citira, kaj je naročnik predvidel kot normalno uporabo, pri čemer je razvidno, da je pod ta pojem treba šteti "razpisano obremenitev z vetrom, snegom ter drug[e] vremensk[e] pogoj[e], ki vplivajo na svetlobnoodsevne materiale ter antikorozijsko zaščito". Iz tega je tudi razvidno, da pod pojem "normalna uporaba" ni mogoče uvrstiti npr. dogodkov, ki povzročijo poškodbe prometne signalizacije (prim. prometne nesreče ali vandalizem; gl. 1. in 2. točko prvega odstavka v prilogi "Opis naročila").

V obravnavanem primeru ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi izjavil, da ponujena prometna signalizacija ustreza vsem zahtevam iz Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo in da je naročniku na zahtevo predložil izjavo, v kateri navaja, da nudi 10-letno jamstvo.

Iz naročnikove zahteve glede jamčevanja za znak kot celoto izhaja, da je 10-letno jamčevanje predvideno za primere normalne uporabe prometnega znaka. Normalna uporaba ni omejitev, ampak je dejstvo, ki določa primere, ko mora ponudnik nuditi garancijo v predvideni vsebini in dolžini. Naročnik je torej določil primere, ki so izven sfere ponudnika, a jih mora tolerirati (vnaprej opredeljene vremenske razmere). Že upoštevajoč argument a contrario je treba šteti, da naročnik ne zahteva take garancije od ponudnika tudi v primerih, ki presegajo primere "normalne uporabe".

Iz vpogleda v stvarna dokazila je mogoče ugotoviti, da pojem "garancijske izjave izvajalca" (kljub nekoliko drugačnemu zapisu) predstavlja del naslova priloge k sporni izjavi, in sicer "Navodila za vzdrževanje prometne opreme in signalizacije in garancijska izjava izvajalca". V tej prilogi so navedeni postopki in načini vzdrževanja prometne opreme in signalizacije. V tej prilogi pa niso navedeni "garancijski roki â?? za posamezne znake oz. materiale". Tudi iz izjave, ki sledi opisu postopkom in načinom vzdrževanja prometne opreme in signalizacije, ni razvidno, da bi bila podana izjava o dolžini "garancijskega roka â?? za posamezne znake oz. materiale". Iz vpogleda v stvarna dokazila je le razvidno, da bi omejitve jamčevanja bilo mogoče povezati z uporabo prometnega znaka na način, ki presega "normalno uporabo", kot jo določa naročnik v razpisni dokumentaciji. Jamčevanja za tak način uporabe prometnega znaka pa naročnik tudi ni zahteval. Zato se tudi ne izkaže za zgrešeno naročnikovo stališče v odločitvi o zahtevku za revizijo, da je izbrani ponudnik s podajo dveh izjav (postal) zavezan upoštevati Tehnične pogoje za prometno signalizacijo.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in s tem nepopolna zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.6. Solidnost (str. 8-9 Navodil za pripravo ponudbe).

Iz vpogleda v točko 3.1.6 Solidnost (str. 8-9 Navodil za pripravo ponudbe) je razvidno, da je naročnik postavil štiri samostojne zahteve:
"3.1.6.1 Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ima izpolnjene pogodbene in druge zapadle obveznosti do naročnika.
3.1.6.2 Zoper gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi s strani naročnika v zadnjem letu dni pred objavo tega naročila ni bila unovčena garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali garancija za odpravo napak v garancijskem roku.
3.1.6.3 Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi ni na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za finance.
3.1.6.4 Pri izvedbah istovrstnih gospodarskemu subjektu, ki nastopa v ponudbi ni bila na katerikoli način dokazana huda strokovna napaka (na primer: nestrokovna izvedba, slabša kvaliteta od dogovorjene, â??).
opomba: Evidenco o izpolnjevanju pogojev solidnosti vodi naročnik."

Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev glede solidnosti naročnik od ponudnikov ni zahteval, da predložijo kakšno dokazilo, naročnik pa je zapisal, da sam vodi evidenco o izpolnjevanju pogojev iz te točke razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj kljub temu, da se sklicuje na točko 3.1.6 Solidnost (str. 8-9 Navodil za pripravo ponudbe), dejansko uveljavlja zgolj, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki ga je naročnik določil v točki 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj citira točko 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe v vsebini, ki iz razpisne dokumentacije ne izhaja, saj v razpisni dokumentaciji za besedilom "na katerikoli način dokazana" ni besedila, ki ga navaja vlagatelj "(npr. ugotovitve inšpekcije, neodvisno strokovno mnenje, uveljavljena reklamacija)". Vendar pa se na to besedilo sklicuje tudi naročnik, ko je izbranega ponudnika s pozivom št. 43001-69/2010/6 z dne 24. 6. 2010 pozval na predložitev stvarnih dokazil. Ker pa naročnik po roku za predložitev ponudb ne sme več spreminjati in dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija ocenjuje, da takega dodatka k razpisni dokumentaciji v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče upoštevati, zaradi česar ga Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati pri presoji naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika.

Ne glede na odgovor, ali je razpisna dokumentacija v spornem delu pripravljena tako, da je treba pogoj glede hude strokovne napake interpretirati tako, da je mogoče ugotavljati le tiste hude strokovne napake, ki se nanašajo na posle, ki jih je oddajal naročnik (temu pritrjuje dejstvo, da je naročnik opredelil, da sam evidentira izpolnjevanje pogojev glede solidnosti), pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj neutemeljeno očita naročniku, da je ravnal neskladno z razpisno dokumentacijo, ko je izbranemu ponudniku priznal, da je soliden ponudnik.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je iz dopisa št. 37152-3/2010/134; 137; 138/188 z dne 14. 5. 2010 razvidno, da je naročnik vlagatelju med drugim pisal o predolgih rokih dobave in da "nekatera signalizacija pa je tudi neprimerna", v dopisu št. 37152-3/2010-MO/205 z dne 21. 5. 2010 pa je zapisal, da "Vse še nerešene reklamacije bo izdelovalec prometne signalizacije Kanja Brege d.o.o. odpravil takoj in na svoje stroške.". Da je naročnik reklamiral nekatero blago, glede na točko 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe ne zadostuje, da je že zaradi tega dokazana huda strokovna napaka. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel primera, kaj bo štel za hudo strokovno napako. Vendar pa Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da kršitev roka dobave izbranega ponudnika pomeni tudi že nestrokovno izvedbo. Iz razpisne dokumentacije tako enačenje ne izhaja. Iz dopisov naročnika tudi niso navedeni razlogi za zamudo pri dobavah blaga. Ob tem vlagatelj zmotno navaja, da je izbrani ponudnik v "zapisniku pristal na to, da bo vse nerešene reklamacije â?? odpravil takoj in na svoje stroške". Oba dokumenta, na katera se sklicuje vlagatelj, sta namreč dopisa naročnika, in noben od njiju nima vsebine zapisnika. Prav tako iz dopisa št. 37152-3/2010-MO/205 z dne 21. 5. 2010 niti ni razvidno, kakšno je stališče izbranega ponudnika. Iz dokumentacije pa tudi ni razvidno, na kaj se nanaša neprimernost in ali je posledica ravnanja izbranega ponudnika ali pa dejstva, na katerega izbrani ponudnik ni mogel vplivati (npr. napaka v materialu). Vendar ne glede na navedeno je mogoče tudi razumeti, da kvaliteta ni slabša od dogovorjene, če je bila zaradi opozorila pomanjkljivost odpravljena.

Vlagatelj zatrjuje, da nesolidnost izbranega ponudnika izhaja tudi iz dopisa naročnika DARS, d. d., Celje št. 402-25/10-P.DOL.-FS-569 z dne 26. 8. 2010 v zvezi z deli na avtocestnem odseku na Dolenjskem. Na podlagi vpogleda v fotokopijo navedenega dopisa, ki je naslovljen na gradbeno družbo, med drugim izhaja tudi, da so "med neodpravljenimi napakami" "ključnega pomena" med drugim tiste "na vertikalni signalizaciji". Vendar iz tega dopisa ni niti razvidno, ali naročnik DARS, d. d., Celje očita napake v sami vertikalni signalizaciji ali zgolj njeni namestitvi oziroma montaži.

Predmet konkretnega javnega naročila je izdelava in dobava vertikalne signalizacije, ne pa tudi njena namestitev oziroma montaža. Iz točke 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe je razvidno, da se solidnost ugotavlja v zvezi z "izvedbami istovrstnih naročil". Ta pojem v tem delu sicer ni pojasnjen, vendar je (če uporabimo pojasnilo pojma "istovrsten" pri referenčnem pogoju) mogoče ugotoviti, da bi se nanašal na "dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi". To pa bi bila, kot že pojasnjeno, samĂł izdelava in dobava vertikalne prometne signalizacije. Ker je razpisna dokumentacija v spornem delu ohlapna, posledica, ki jo nosi ugotovitev nesolidnosti, pa do vsakega ponudnika (in torej ne le do izbranega ponudnika) težka, Državna revizijska komisija ocenjuje, da mora biti interpretacija ohlapne določbe razpisne dokumentacije uravnotežena. Ker je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik pri referenčnem pogoju začrtal pomen pojma "istovrsten", Državna revizijska komisija ocenjuje, da ga je primerno uporabiti na enak način pri tolmačenju pogoja solidnosti iz točke 3.1.6.4 Navodil za pripravo ponudbe.

Vlagatelj sicer predlaga, da se opravijo poizvedbe pri naročniku DARS, d. d., Celje, vendar ne v smislu potrjevanja, da se očitana pomanjkljivost nanaša na izdelavo in dobavo vertikalne prometne signalizacije, ampak na ugotavljanje, ali je bil izbrani ponudnik podizvajalec na avtocestnem odseku na Dolenjskem. Vendar tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je bil izbrani ponudnik podizvajalec na avtocestnem odseku na Dolenjskem, na katerem naročnik DARS, d. d., Celje gradbeno podjetje poziva na odpravo pomanjkljivosti, še vedno ne bi bilo mogoče ugotoviti, na kaj se nanašajo očitane pomanjkljivosti. Vlagatelj torej ne nudi niti trditvene podlage, da bi bilo mogoče s koristjo uporabiti podatek o tem, ali je bil dejanski podizvajalec na spornem avtocestnem odseku na Dolenjskem res izbrani ponudnik. Zato je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog za poizvedbe pri naročniku DARS, d. d., Celje. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija tudi ni spuščala v ugotavljanje, ali in kako bi na ugotavljanje solidnosti izbranega ponudnika vplivala časovna razmejitev ugotavljanja solidnosti, ki se veže na "naročil[a] v zadnjem letu pred objavo tega naročila".

Vlagatelj se sklicuje, da nesolidnost izbranega ponudnika izhaja tudi iz ravnanja Občine Postojna, kar dokazuje z elektronskim sporočilom, ki ga je ta poslala družbi CPK, d. d., Koper, in sicer z vsebino:
"Vezano na izvedbo temeljev v Postojni, bomo primorani odpovedati pogodbo kanji in naročiti dela Meblu a+a. DRSC bo še ta teden izdala nalog za izvedbo obvestilne signalizacije, takoj ko dobite nalog, prosim, da se povežete z g. â?? na Meblu za načrte armature za velike in male temelje in lahko takoj pristopite k delu."

Ker iz elektronskega sporočila niso razvidni niti razlogi za (morebitno) odpoved pogodbe niti predmet pogodbe oziroma ni razvidno katera pogodba in zakaj bo odpovedana ter hkrati ni mogoče nedvomno ugotoviti niti tega, ali se nanaša na izbranega ponudnika (dopis se nanaša na "kanjo"), je Državna revizijska komisija (tako kot že v zadevi št. 018-222/2010) očitek zavrnila.

Vlagatelj v nadaljevanju glede solidnosti izbranega ponudnika očita, da "nestrokovna izvedba" izhaja tudi iz kataloga, ki ga je izbrani ponudnik predložil svoji ponudbi. Vlagatelj se pri tem očitku sklicuje na fotografiji iz kataloga, in sicer na str. 18 in 35. Fotografija signalizacije odseka AC Slivnica-Draženci po mnenju vlagatelja napačno označuje smer poti, ker označuje, da se smer vožnje nadaljuje naravnost, kar po mnenju vlagatelja ne drži, saj se predmetna signalizacija nahaja na mestu, ko vožnja naravnost ni možna. Za drugo fotografijo pa vlagatelj meni, da je razvidno, da je nosilna konstrukcija neprimerna, saj povzroči, da oznake, ki za posamezni vozni pas označujejo potek ceste, niso nameščene nad vozni pas, na katerega se nanašajo. Vlagatelj navaja, da je tako oznaka za zavijanje levo nameščena nad vozni pas, kjer gre vozišče naravnost, zaradi neprekinjene črte pa voznik voznega pasu ne more več zamenjati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi mesta fotografiranja prometne signalizacije, fotografiji ne moreta prikazovati dejanskih razmer pri vožnji. Prav tako Državni revizijski komisiji ni znano, kdaj sta sporni fotografiji dejansko nastali. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti vlagateljevim navedbam glede postavljenih zavajajočih tabel izbranega ponudnika, saj se takšen očitek lahko naslovi kvečjemu upravljavcu cestnega odseka glede zahtev po določitvi in postavitvi talne in vertikalne prometne signalizacije in ne v postopku revizije. S tako ugotovitvijo (torej vprašanje namestitve oziroma montaže) pa je pri obeh primerih spornih fotografij tudi razvidno, da bi se vprašanje ne nanašalo na vprašanje solidnosti pri izdelavi in dobavi vertikalne prometne signalizacije, ampak na vprašanje solidnosti pri namestitvi oziroma montaži vertikalne prometne signalizacije, kar ni predmet tega javnega naročila.

Vlagatelj še navaja, da naročnik nima posebne evidence, ki naj bi jo vodil v skladu s točko 3.1.6 Navodil za pripravo ponudbe, kar pomeni, da je presoja ponudb lahko zgolj subjektivna, arbitrarna in odvisna od angažiranosti naročnika.

V zvezi s preverjanjem zahtev iz točke 3.1.6 Navodil za pripravo ponudbe Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, zakaj bi bila naročnikova presoja arbitrarna in subjektivna. Naročnik je namreč zapisal, kdaj in zakaj se bo štelo, da ponudnik ni ravnal v skladu s to točko iz razpisne dokumentacije, zato presoja o tem ne more biti arbitrarna in subjektivna.

Če se vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo nanaša na razpisno dokumentacijo (točka 3.1.6 Navodil za pripravo ponudbe), pa ga ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in s tem nepopolna zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točk 3.1.5 Reference (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe) in 3.1.4 Kadrovske zmogljivosti (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe). Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne dosega minimalnega praga za priznanje referenc ponudniku in kadru ponudnika.

Naročnik je v točki 3.1.5 Reference (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe) določil:
"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.

dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, â??) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so morali ponudniki predložiti dokazilo za vsaj eno istovrstno delo, ki ga je opravil v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila v vsaj 70 % vrednosti posla, ki ga prevzemajo s ponudbo. Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil obrazec "Podatki o referenčnem delu", ki so ga morali ponudniki izpolniti z vpisom sedeža, investitorja, izvajalca, datuma in kraja izvedbe in vrednostjo posla ter z opisom opravljenega posla. Obrazec so morali ponudniki potrditi (podpis in žig).

Naročnik je v točki 3.1.4 Kadrovske zmogljivosti (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe) določil:
"Gospodarski subjekt mora za prevzeti posel zagotoviti odgovorno vodjo del oziroma odgovornega vodjo posameznih del, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- v obdobju zadnjih 10 letih pred objavo tega naročila odgovorni vodja naročila pri najmanj enem istovrstnem in vsaj 70 % toliko vrednem poslu, kot je ponudbena cena (z DDV) kot ga gospodarski subjekt prevzema v ponudbi.

dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: odgovorni vodja naročila, ), navedeni skladno s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazilo o opravljenem referenčnem poslu. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrsten posel, kot je to naročilo. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV."

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so morali ponudniki za kader, ki bo nastopal v vlogi odgovornega vodje (posameznih) del, predložiti dokazilo za vsaj en istovrsten posel, ki ga je opravil kot odgovorni vodja naročila v zadnjih 10 letih pred objavo javnega naročila v vsaj 70 % vrednosti posla glede na ponudbeno vrednost. Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil obrazec "Podatki o kadrovskih zmogljivostih", ki so ga morali ponudniki izpolniti z vpisom osebnih podatkov odgovorne osebe in opredelitvijo referenčnega posla (predmet, vrednost posla, leto izvedbe in opis del). Obrazec so morali ponudniki potrditi (podpis in žig).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec "Podatki o kadrovskih zmogljivostih" za konkretno navedeno osebo kot odgovornega vodjo naročila za "izdelavo, dobavo in montažo prometne signalizacije" v letih 2007âˆ"2010 v višini 2.683.077,14 eurov, ki presega ponudbeno vrednost in s tem zahtevo po 70 % vrednosti ponudbe. Izbrani ponudnik je namreč predložil ponudbo v višini 2.310.105,92 eurov z DDV, za zadostitev pogoju pa bi morala znašati vrednost referenčnega posla vsaj 1.617.074,14 eurov z DDV. Iz potrjenega obrazca "Podatki o referenčnem delu" so razvidni podatki o opisu posla, datumu izvedbe in vrednosti posla, ki so enaki tistim iz obrazca "Podatki o kadrovskih zmogljivostih", kar omogoča sklepanje, da je izbrani ponudnik tako za kader kot za ponudnika priglasil isti posel. Nadalje je iz obrazca "Podatki o referenčnem delu" razviden podatek o investitorju DARS, d. d., Celje, kot izvajalec je naveden izbrani ponudnik, obrazec pa je potrdila družba TAL.SI., d. o. o., Brege.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo citira podatke, ki izhajajo iz obrazca "Podatki o referenčnem delu", zaradi česar je nejasno in z lastnimi ravnanji kontradiktorno vlagateljevo stališče, da je bil "vlagatelju onemogočen vpogled v referenco". Iz nadaljnjih vlagateljevih navedb pa je razvidno, da vlagatelj šteje za sporno, da mu naročnik pri vpogledu ni omogočil vpogleda v dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil na naročnikov poziv št. 43001-69/2010/6 z dne 24. 6. 2010, in s katero ta potrjuje vsebino predložene reference.

Dejstvo je, da je za popolnost ponudbe zadostovala predložitev ustrezno izpolnjenega obrazca "Podatki o referenčnem delu", stvarna dokazila pa je naročnik zahteval naknadno. Med temi stvarnimi dokazili, ki se nanašajo na sporno referenco, so pogodba med izbranim ponudnikom in družbo TAL.SI., d. o. o., Brege, aneks k tej pogodbi, analiza podatkov, računi itd., ki dokumentirajo poslovni odnos med izbranim ponudnikom in družbo TAL.SI., d. o. o., Brege. Izbrani ponudnik in družba TAL.SI., d. o. o., Brege sta družbi zasebnega prava, zaradi česar je naročnik, upoštevaje tudi 22. člen ZJN-2, upravičeno sledil volji izbranega ponudnika, da svojega poslovanja oziroma poslovnega odnosa s to družbo ne razkriva vlagatelju.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je za istovrstnost posla treba predložiti vsaj eno referenco za izdelavo in dobavo vertikalne in ne horizontalne prometne signalizacije. Vlagatelj sicer "utemeljeno sumi, da je izbrani ponudnik v vrednost predložene reference upošteval tudi horizontalno signalizacijo", vendar predložena stvarna dokazila ne potrjujejo, da bi izbrani ponudnik pri izračunu vrednosti reference upošteval tudi talno signalizacijo. Ker stvarna dokazila (npr. računi) zadostno jasno prikazujejo, da v vrednost ni všteta talna signalizacija, je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog za izvedbo poizvedb pri naročniku DARS, d. d., Celje in postavitev izvedenca gradbene stroke.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da sta izbrani ponudnik in družba TAL.SI., d. o. o., Brege po sklenitvi osnovne pogodbe v letu 2008, sklenili še aneks v letu 2009, skupna vrednost po pogodbi skupaj z aneksom, ali pa že le po aneksu, je višja od ponudbene vrednosti in s tem tudi od 70 % deleža za izkazovanje referenc. Vlagatelju je treba pritrditi, da je naročnik DARS, d. d., Celje oddajal dela na posameznih odsekih avtocest samostojno, vendar je iz stvarnih dokazil, ki dokumentirajo poslovni odnos med izbranim ponudnikom in družbo TAL.SI., d. o. o., Brege, razvidno, da gre med njima za en(oten) posel. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik v preteklem javnem naročilu (tj. "zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa na DC v zahodnem delu Prekmurja", št. A-30/10-S), o katerem se je izrekla tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-222/2010, priglasil dve referenci (ker je navedel dela na dveh avtocestnih odsekih), vendar hkrati ugotavlja, da je (oziroma bi) že z vsako izmed njiju (torej s priglasitvijo le dela referenčnega posla) izpolnil naročnikove zahteve iz tedanje razpisne dokumentacije (to je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu v zadevi št. 018-222/2010, str. 8). Zgolj zaradi tega, ker je izbrani ponudnik v preteklem javnem naročilu priglasil dve referenci, to ne pomeni, da bi si na ta način zagotovil sposobnost (npr. ker bi bilo treba izkazovati dva referenčna posla). Že v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila je namreč zadostovala ena vrednostno ustrezna referenca. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da način predstavitve referenčnega posla v preteklem javnem naročilu ne more biti dokaz, da ne gre v odnosu med izbranim ponudnikom in družbo TAL.SI., d. o. o., Brege za en(oten) posel. Državna revizijska komisija tudi dodaja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da gre v obravnavanem primeru za javno naročilo, katerega izvrševanje bo potekalo v časovnem obdobju s sukcesivnimi dobavami (gl. npr. dokument "Opis naročila" z dne 12. 4. 2010) in ne gre za enkratno nabavo določene količine blaga v določenem znesku. Državna revizijska komisija ocenjuje, da referenčnega pogoja oziroma pojma "en istovrsten posel" ni mogoče obravnavati ločeno in neodvisno od vsebine in narave razpisanega javnega naročila. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni ravnal v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije, ko je pogodbeno razmerje med izbranim ponudnikom in družbo TAL.SI., d. o. o., Brege podredil pod pojem "en istovrsten posel".

Vlagatelj sicer zatrjuje, da sta izbrani ponudnik in družba TAL.SI., d. o. o., Brege med sabo povezani družbi in da zato dvomi v resničnost potrjene reference, vendar je treba tudi ugotoviti, da je poslovni odnos med tema družbama izkazan z dokumentacijo (npr. pogodba, aneks, računi).

Vlagatelj še navaja, da je potrdilo naročnika DARS, d. d., Celje o uspešnosti posla pravno povsem nerelevantno, ker je bil izbrani ponudnik samo podizvajalec podizvajalca gradbenega podjetja, ki je pridobilo posel na spornih avtocestnih odsekih v Prekmurju, zaradi česar bi moral izbrani ponudnik izkazati verigo potrdil o tem, da ni bilo storjene hude strokovne napake.

Čeprav so lahko vlagateljeva izhodišča o izkazovanju verige potrdil smiselna, pa Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom ni sledila. Državna revizijska komisija je že pred tem opozorila, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na solidnost pripravljena tako, da jo je mogoče razumeti, da je treba pogoj glede hude strokovne napake interpretirati tako, da je mogoče ugotavljati le tiste hude strokovne napake, ki se nanašajo na posle, ki jih je oddajal naročnik, saj temu pritrjuje dejstvo, da je naročnik opredelil, da sam evidentira izpolnjevanje pogojev glede solidnosti. Vendar je po drugi strani naročnik s pozivom št. 43001-69/2010/6 z dne 24. 6. 2010 izbranega ponudnika pozval na predložitev tudi izjave naročnika DARS, d. d., Celje, ki jo je izbrani ponudnik dejansko tudi predložil v vsebini, kot jo je zahteval naročnik, kar pa ni sporno niti vlagatelju. V tem smislu je izbrani ponudnik dejansko tudi izpolnil naročnikovo zahtevo v vsebini in na način, kot je to ta zahteval. Že zaradi tega Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju.

Vendar vlagatelj "dvomi tudi v pristnost listine, ki je predložena kot izjava naročnika DARS, d. d., Celje", in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti pri njeni overovitvi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj niti ni postavil jasne in nedvoumne trditve, da naročnik DARS, d. d., Celje ni podal izjave, prav tako pa vlagatelj v pristnost sporne listine le dvomi. Že zaradi odsotnosti trditvene podlage Državna revizijska komisija ni izvedla predlaganega dokaza s poizvedbami na Upravni enoti Krško. Vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da tudi v primeru, če bi pri overovitvi listine prišlo do nepravilnosti, to še ne bi pomenilo, da naročnik DARS, d. d., Celje ni izjavil tistega, kar izhaja iz sporne izjave. Tega vlagatelj niti ne zatrjuje.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in s tem nepopolna zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točke 3.1.3 Tehnične zmogljivosti (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe). Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik sicer podpisal izjavo, da izpolnjuje ta pogoj, vendar pa izpostavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku v zvezi z javnim naročilom št. A-188/08-B "izdelava in dobava prometne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah do leta 2010 âˆ" sklop 3" poslal dopis št. 37152-3/2010/134; 137; 138/188 z dne 14. 5. 2010, iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik ne more pravočasno izpolnjevati pogodbenih obveznosti.

Naročnik je v točki 3.1.3 Tehnične zmogljivosti (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe) določil:
"Ponudnik mora zagotoviti zadostne tehnične in kadrovske zmogljivosti za spoštovanje predpisanih rokov dobave tudi v primeru, ko hkrati prejme:
- do največ pet interventnih naročil ali
- do največ štiri interventna naročila in eno običajno navodilo ali
- do največ tri interventna naročila in dve običajni naročili ali
- do največ dve interventni naročili in tri običajna naročila ali
- do največ štiri običajna naročila.
dokazilo: Izjava o ustreznosti kapacitet tehničnih zmogljivosti, za izvedbo naročila v okviru predpisanih rokov.

Pri izvedbi del mora ponudnik v celoti upoštevati določila ''Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo'', ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
dokazilo: Izjava o izpolnjevanju Tehničnih pogojev za prometno signalizacijo, skladna s predlogo."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj kljub temu, da se sklicuje na točko 3.1.3 Tehnične zmogljivosti (str. 8 Navodil za pripravo ponudbe), z uveljavljanjem nespoštovanja rokov dobave dejansko uveljavlja zgolj, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki ga je naročnik določil v prvem odstavku te točke Navodil za pripravo ponudbe.

Izbrani ponudnik je "izjavo o ustreznosti kapacitet tehničnih zmogljivosti za izvedbo naročila v okviru predpisanih rokov" v vsebini "Izjavljamo, da razpolagamo z ustreznimi kapacitetami tehničnih zmogljivosti za izvedbo naročila v okviru predpisanih rokov skladno z zahtevami točke 3.1.3 Tehnične zmogljivosti iz razpisne dokumentacije." (ki jo je vnaprej opredelil že naročnik) predložil v ponudbi, v kar se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom vanjo. Vlagatelju tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik zahtevano izjavo predložil v ponudbo. Ker drugih dokazil za izkazovanje izpolnjevanja tega pogoja naročnik ni določil, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj neutemeljeno očita naročniku, da je kršil razpisno dokumentacijo in ZJN-2, ker je izbranemu ponudniku priznal sposobnost oziroma označil njegovo ponudbo za popolno. Pri tem Državna revizijska komisija ocenjuje, da ni mogoče sprejeti vlagateljevega argumenta, da neizpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dopisa št. 37152-3/2010/134; 137; 138/188 z dne 14. 5. 2010. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, kaj je treba šteti za minimalne zmogljivosti, da se zagotovi spoštovanje rokov, organizacija delovnega (proizvodnega) procesa pa je v domeni ponudnikov. Morebitno nespoštovanje rokov dobave v preteklosti tudi ne more biti dejstvo, na podlagi katerega je mogoče zatrjevati, da ti roki ne bodo spoštovani v prihodnosti.

Vlagatelj opozarja, da izbrani ponudnik ne plačuje redno plač in prispevkov za svoje delavce. Ker naročnik pogoja v zvezi s plačevanji plač in prispevkov ni postavil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal neskladno z ZJN-2, ker je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno. Minimalne stopnje sposobnosti naročnik mora namreč določiti vnaprej (osmi odstavek 41. člena ZJN-2) in ne šele naknadno, kar mu ZJN-2 sicer tudi izrecno onemogoča (tretji odstavek 71. člena ZJN-2).

Vlagatelj še opozarja, da pred sodiščem teče preiskovalno kazenska zadeva zoper odgovorno osebo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik izloči ponudbo ponudnika, če sta bila ponudnik ali njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojena za nekatera izmed kaznivih dejanj. Tudi naročnik je v točki 3.1.1.2 Navodil za pripravo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije), sledeč prvemu in drugemu odstavku 42. člena ZJN-2 določil, da ne bo kot sposobnih štel tistih ponudnikov, ki so bili sami ali njihovi zakoniti zastopniki pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja iz prvega in drugega odstavka 42. člena ZJN-2. Ker v zatrjevanem primeru poteka preiskovalno kazenske zadeva, torej ne gre za situacijo, ki jo je določil naročnik v točki 3.1.1.2 Navodil za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal neskladno z ZJN-2, ker je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno.

Vlagatelj v vlogi z dne 21. 10. 2010 ne predstavlja le obsežno svojih stališč do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, ampak tudi uveljavlja novo kršitev (da izbrani ponudnik ne izpolnjuje enega izmed ekonomsko-finančnih pogojev), pri čemer se sklicuje, da slednje ni mogel pred tem uveljavljati, ker je dokumentacijo prejel od tretjih oseb, sam pa z njo ni mogel razpolagati, saj se ni nanašala nanj. Državna revizijska komisija novo uveljavljanje kršitve naročnika ni presojala. Državna revizijska komisija ne more spregledati, da jo je vlagatelj uveljavljal šele po preteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Vendar tudi v primeru, če bi bilo treba šteti, da je sklicevanje na prvi odstavek 12. člena ZRPJN preveč togo, pa Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da vlagatelj tudi ni izkazal, da kršitve ni mogel uveljavljati že v zahtevku za revizijo. Sámo (z vlagateljeve strani zatrjevano) dejstvo, da je vlagatelj od tretjih oseb izvedel in pridobil dokumentacijo, po oceni Državne revizijske komisije ne more izkazati, da vlagatelj ni mogel pred tem uveljavljati domnevne kršitve.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 18. 11. 2010

Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba, d. o. o., šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Kanja Brege, d. o. o., Brege 68, 8273 Leskovec,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.