018-298/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-298/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11.a člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[d]obava ekološkega plovila" in na podlagi predlogov naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), za sprejem sklepa, da zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, dne 18. novembra 2010 sprejela

ODLOČILA

1. Obravnavanje naročnikove vloge številka 3552-27/2007, z dne 27. oktobra 2010, poimenovane "[p]redlog za dovolitev sklenitve pogodbe", ter naročnikove vloge številka 3552-27/2007, z dne 03. novembra 2010, poimenovane "[p]redlog za dovolitev sklenitve pogodbe - ponovno", se združi v en postopek.

2. Predlog naročnika za sprejem sklepa, da zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila "[d]obava ekološkega plovila", kot izhaja iz vloge številka 3552-27/2007, z dne 27. oktobra 2010, poimenovane "Predlog za dovolitev sklenitve pogodbe", podan na podlagi prvega odstavka 11.a člena ZRPJN, se zavrže.

3. Predlogu naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila "[d]obava ekološkega plovila", kot izhaja iz vloge številka 3552-27/2007, z dne 03. novembra 2010, poimenovane "Predlog za dovolitev sklenitve pogodbe - ponovno", podanemu na podlagi prvega odstavka 11.a člena ZRPJN, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik vodi postopek oddaje javnega naročila "[d]obava ekološkega plovila", obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila (po odprtem postopku) pa je bilo dne 19. aprila 2010 (pod številko objave JN3096/2010) objavljeno na Portalu javnih naročil. Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 23. aprila 2010 (pod številko objave JN3273/2010), dne 20. maja 2010 (pod številko objave JN4067/2010), dne 01. junija 2010 (pod številko objave JN4512/2010), dne 20. julija 2010 (pod številko objave JN6476/2010) in dne 29. julija 2010 (pod številko objave JN6913/2010).

Naročnik je dne 13. oktobra 2010 sprejel odločitev o oddaji naročila, številka 3552-27/2007 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku AC-SISTEMI, d. o. o., Ljubljana, Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana.

Naročnik je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 28. oktobra 2010 na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo številka 3552-27/2007, z dne 27. oktobra 2010, poimenovano "Predlog za dovolitev sklenitve pogodbe" (v nadaljnjem besedilu: predlog za dovolitev sklenitve pogodbe), ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 29. oktobra 2010. V omenjeni vlogi naročnik opisuje potek oddaje zadevnega javnega naročila, navaja, da je na Ministrstvo za finance dne 18. oktobra 2010 poslal zaprosilo za izjemno podaljšanje roka za prevzem obveznosti v breme proračuna za leto 2010, ter predlaga, da Državna revizijska komisija izda sklep, da morebitni vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Naročnik dodaja, da je bil dne 20. avgusta 2009 sklenjen Dogovor o organizaciji in zagotovitvi ključnih zmogljivosti za izvajanje gospodarske javne službe, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč v primeru nenadnega onesnaževanja morja, ki kot eno od ključnih zmogljivosti določa nakup namenskega ekološkega plovila za čiščenje, saj Republika Slovenija s primernim plovilom trenutno ne razpolaga.

Državna revizijska komisija je dne 04. novembra 2010 prejela naročnikovo vlogo številka 3552-27/2007, z dne 03. novembra 2010, poimenovano "Predlog za dovolitev sklenitve pogodbe - ponovno" (v nadaljnjem besedilu: ponovni predlog za dovolitev sklenitve pogodbe). V omenjeni vlogi naročnik navaja, da je ponudnik JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o. (YACHT CENTER IZOLA, l. t. d.), Izola, Cankarjev drevored 23, 6310 Izola (v nadaljnjem besedilu: ponudnik JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o.) zoper odločitev o oddaji naročila dne 02. novembra 2010 vložil zahtevek za revizijo, pa tudi, da ponudnik JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o., v nobenem primeru ne bi mogel biti izbran kot izvajalec zadevnega javnega naročila, saj ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Glede na navedeno naročnik Državno revizijsko komisijo prosi za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.

Dne 04. novembra 2010 je Državna revizijska komisija naročnika s pozivom številka 018-298/2010-3 pozvala na dodatna pojasnila in dokazila.

Državna revizijska komisija je dne 05. novembra 2010 prejela naročnikovo vlogo številka 3552-27/2007, z dne 05. novembra 2010, poimenovano "Dodatna pojasnila in dokazila v postopku Revizije oddaje javnega naročila " Dobava ekološkega plovila "" (v nadaljnjem besedilu: dodatna pojasnila).

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, proučitvi navedb naročnika in njegovih dodatnih pojasnil je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, na podlagi 11.a člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru je naročnik v postopku oddaje istega javnega naročila ("[d]obava ekološkega plovila") pred istim organom pravnega varstva (Državno revizijsko komisijo) vložil tako "[p]redlog za dovolitev sklenitve pogodbe" številka 3552-27/2007, z dne 27. oktobra 2010, kakor tudi "[p]redlog za dovolitev sklenitve pogodbe - ponovno" številka 3552-27/2007, z dne 03. novembra 2010. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija (zaradi pospešitve obravnavanja in zmanjšanja stroškov) na podlagi prvega odstavka 300. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, obravnavanje obeh predlogov naročnika združila v en postopek, v katerem je odločila z enim, to je zadevnim sklepom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi naročnikovega predloga za dovolitev sklenitve pogodbe.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v naročnikov predlog za dovolitev sklenitve pogodbe ugotovila, da je omenjeni predlog po vsebini šteti za obrazloženi predlog naročnika Državni revizijski komisiji po 11.a členu ZRPJN, da ta sprejme sklep, da zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija ob vpogledu v naročnikov predlog za dovolitev sklenitve pogodbe ugotovila, da iz njega med drugim izhaja, da
- je naročnik dne 13. oktobra 2010 sprejel odločitev o oddaji naročila in jo v skladu z določbami "Zakona o javnem naročanju" vročil vsem ponudnikom, ti pa imajo "možnost, da v roku desetih dni od vročitve Odločitve o oddaji javnega naročila vložijo zahtevek za revizijo",
- je po mnenju naročnika na podlagi "Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 13/10-2010, ki je bila vsem trem ponudnikom vročena dne 19/10-2010", mogoče pričakovati, da bo "kdo izmed neizbranih ponudnikov" "vložil zahtevek za revizijo",
- naročnik v njem Državni revizijski komisiji predlaga, da izda sklep, da "morebitni vloženi zahtevek za revizijo" ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da dne 27. oktobra 2010, ko je naročnik sprejel predlog za dovolitev sklenitve pogodbe, zoper odločitev o oddaji naročila nihče od ponudnikov (še) ni vložil zahtevka za revizijo.

ZRPJN v prvem odstavku 11.a člena določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Skladno z navedenim je torej ena izmed predpostavk za odločanje Državne revizijske komisije o predlogu naročnika za sprejem sklepa po 11.a členu ZRPJN vložen zahtevek za revizijo.

Ker je po podatkih, ki izhajajo iz spisa zadeve, mogoče ugotoviti, da je naročnik zahtevek za revizijo enega od ponudnikov (ponudnika JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o.) prejel dne 02. novembra 2010, podatka o tem, da bi zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila še kateri od ostalih ponudnikov vložil zahtevek za revizijo pa v spisu ni, je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni uspel izkazati, da bi kateri od ponudnikov dne 28. oktobra 2010, ko je naročnik predlog za dovolitev sklenitve pogodbe oddal na pošto (priporočeno s povratnico), ali prej zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo. Naročnikov predlog za dovolitev sklenitve pogodbe je po vsebini namreč razumeti na način, da naročnik v njem zgolj meni, da je mogoče pričakovati, da bo "kdo izmed neizbranih ponudnikov" "vložil zahtevek za revizijo", oziroma, da naročnik v njem Državni revizijski komisiji predlaga, da izda sklep, da "morebitni vloženi zahtevek za revizijo" ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.

Ker prvi odstavek 11.a člena ZRPJN odločanje Državne revizijske komisije o predlogu naročnika veže na vložen zahtevek za revizijo, naročnik pa v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da bi kateri od ponudnikov dne 28. oktobra 2010, ko je naročnik predlog za dovolitev sklenitve pogodbe oddal na pošto (priporočeno s povratnico), ali prej zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, Državna revizijska komisija zaključuje, da niso izpolnjene vse predpostavke, ki jih prvi odstavek 11.a člena ZRPJN določa za odločanje Državne revizijske komisije o predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija naročnikov predlog za dovolitev sklenitve pogodbe zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Iz določbe prvega in drugega odstavka 11. člena ("Posledice vloženega zahtevka za revizijo") ZRPJN izhaja, da ZRPJN kot temeljno pravilo določa pravilo o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo ("Vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila"). Izjema velja zgolj za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila ("Ne glede na vložen zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe"), vendar pa tudi slednja določba ni absolutna. Iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN namreč izhaja, da Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika lahko sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila po določbi 11.a člena ZRPJN je pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo zaradi uveljavljanja instituta iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN odvzame suspenzivni učinek (v zvezi s sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila), temveč določa le, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, vendar pa mora slednja v vsakem posameznem primeru oceniti, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija praviloma ugotoviti izpolnjevanje naslednjih pogojev: 1. obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; 2. pri tehtanju koristi vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja (dovolitve) sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje (dovolitev) sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje (nedovolitev) sklenitve pogodbe.

Ker predstavlja institut iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), gre razumeti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o nezadržanju sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o predlogu naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari v bistvu obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive.

Podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN predstavljajo zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, ter argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v mnenju o predlogu naročnika, če je to podano, navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi omenjenih argumentov (dejstev in dokazov) Državna revizijska komisija opravi tehtanje na podlagi tretjega odstavka 11.a člena ZRPJN. Izhajajoč iz dejstva, da
- predstavlja institut iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN izjemo glede na določbo prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae),
- sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, predlaga naročnik,
- mora biti naročnikov predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, obrazložen,
je na naročniku dokazno breme, da dokaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba instituta iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN v posameznem konkretnem primeru upravičena oziroma utemeljena. Smiselno zelo podobno je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih, na primer v
- sklepu številka 018-185/2008-9, izdanem dne 09. decembra 2008,
- sklepu številka 018-118/2008-6, izdanem dne 27. avgusta 2008,
- sklepu številka 018-39/2009-7, izdanem dne 13. marca 2009,
- sklepu številka 018-054/2010-7, izdanem dne 31. marca 2010,
- sklepu številka 018-054/2010-30, izdanem dne 22. aprila 2010.

Državna revizijska komisija nadalje izpostavlja, da kot rezultat spoštovanja instituta iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN naročniku (ker ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila) v vsakem primeru (lahko) nastanejo (običajne oziroma pričakovane) škodljive posledice. Slednje so pogosto neločljiva posledica zadržanja sklenitve pogodbe, zakonodajalec pa jih je z uvedbo omenjenega instituta v ZRPJN posredno predvidel tudi sam. Obstoj instituta iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN torej že po naravi stvari pomeni "nevtralizacijo" običajnih oziroma pričakovanih škodljivih posledic, zato tudi obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe v primerih, kjer lahko nastanejo običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, ne more pretehtati, da se sprejme odločitev, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Za ugoditev predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, mora torej naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih z institutom drugega odstavka 11. člena ZRPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru ta institut ne bi imel nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi namreč že goli argument, da je opravljanje neke storitve v javnem interesu, razvrednotil obstoj instituta zadržanja sklenitve pogodbe. šele v primeru, da obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, do katere jih "nevtralizira" institut iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, ampak za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN (nujno) potrebna.

Naročnik svoj ponovni predlog za dovolitev sklenitve pogodbe po vsebini v pretežnem delu utemeljuje na način, da ponudnik JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o., v nobenem primeru ne bi mogel biti izbran kot izvajalec zadevnega javnega naročila, saj naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem zatrjevanih kršitev). Odločanje o utemeljenosti zahtevka za revizijo (pred tem pa še pravočasnosti, dopustnosti in drugih predpostavkah za vsebinsko odločanje) je namreč predmet ločenega, to je revizijskega postopka (oziroma postopka revizije postopka javnega naročanja), v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru sporočila (obvestila) o nadaljevanju postopka revizije, ki ga vlagatelj pravočasno poda (vloži) pred naročnikom, pa tudi Državna revizijska komisija. ZRPJN namreč predvideva možnost nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo prav v primeru, ko se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. Odločitev Državne revizijske komisije, sprejeta v zvezi s predlogom naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila (po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN), tudi v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (pred tem pa še pravočasnosti, dopustnosti in drugih predpostavkah za vsebinsko odločanje) zahtevka za revizijo.

Iz doslej navedenih razlogov Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru zatrjevanje naročnika, da ponudnik JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o., v nobenem primeru ne bi mogel biti izbran kot izvajalec javnega naročila "[d]obava ekološkega plovila", saj naj ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, ne utemeljuje sprejema sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila (po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi v preostalem delu svojega ponovnega predloga za dovolitev sklenitve pogodbe (kljub izkazanemu javnemu interesu za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila) v konkretnem primeru ni uspel izkazati višje stopnje intenzivnosti škodljivih posledic (ki bi presegale običajne oziroma pričakovane škodljive posledice), kot jih z institutom drugega odstavka 11. člena ZRPJN predvideva že ZRPJN. Naročnik tako ni uspel izkazati posebnih okoliščin, ki bi utemeljevale predlagano odločitev in bi kazale na dejansko (konkretno) nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Zgolj naročnikovo navajanje, da je bilo na "kolegiju Direktorata za proračun dne 3/11-2010 odločeno, da vloga Ministrstva za okolje in prostor , za izjemno podaljšanje roka za prevzem obveznosti v breme proračuna za leto 2010 za dobavo ekološkega plovila pridobi soglasje k prevzemanju obveznosti in vnosu pogodbe v sistem MFERAC", takšnega zaključka ne more spremeniti. Naročnik v dodatnih pojasnilih (vloga z dne 05. novembra 2010) sicer navaja, da
- pogodba za dobavo ekološkega plovila predvideva dve fazi, pri čemer mora biti (kot zatrjuje naročnik) prva faza "zaključena in zapisniško dokumentirana do 29.11. 2010",
- mora biti pogodba "sklenjena čimprej, najkasneje do 9. novembra 2010, da ponudnik lahko zagotovi izvedbo 1. faze",
vendar pa naročnik (čeprav je, kot je bilo to zapisano že doslej, na naročniku dokazno breme, da dokaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba instituta iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN v posameznem konkretnem primeru upravičena oziroma utemeljena) izpostavljenih zatrjevanj ni z ničemer (pravno relevantno) dokazal (in to kljub temu, da je bil s pozivom Državne revizijske komisije številka 018-298/2010-3 izrecno pozvan, da Državni revizijski komisiji predloži tudi ustrezna dokazila, ki njegove navedbe jasno dokazujejo).

Prav tako je naročnika, ki v ponovnem predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe zatrjuje, da je s strani Ministrstva za finance prejel "elektronsko sporočilo, da je" pridobil "soglasje k sklenitvi pogodbe", sporočilo, ki ga naročnik pošilja v prilogi pa je (po njegovem zatrjevanju) "dokaz, da se pogodba lahko sklene", opozoriti, da je (edini pristojni) organ, ki (na podlagi 11.a člena ZRPJN) na obrazloženi predlog naročnika lahko sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija. Iz elektronskega sporočila, ki ga naročnik prilaga v dokaz svoji navedb, po mnenju Državne revizijske komisije tako izhaja, da je bilo "na kolegiju direktorata" "odločeno, da" "vloga pridobi soglasje k prevzemanju obveznosti in vnosu pogodbe v sistem MFERAC" (enotni računovodski sistem).

Ker naročnik v svojem ponovnem predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe torej ni izkazal, da
- bi bili pri tehtanju koristi vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja (dovolitve) sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, razlogi za nezadržanje (dovolitev) sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje (nedovolitev) sklenitve pogodbe,
- bi šlo za izjemen in glede na konkretne okoliščine posebej utemeljen primer (institut iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN namreč predstavlja izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko - exceptiones non sunt extendae),
je Državna revizijska komisija glede na vse doslej navedeno odločila tako, kot to izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ob vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je rok, do katerega bi morala biti po zatrjevanju naročnika pogodba sklenjena ("da ponudnik lahko zagotovi izvedbo 1. faze"), to je "do 9. novembra 2010", v trenutku odločanja o ponovnem predlogu za dovolitev sklenitve pogodbe že iztekel, kar pomeni, da tudi morebitna ugoditev ponovnemu predlogu naročnika za dovolitev sklenitve pogodbe za naročnika ne bi mogla ustvariti predlaganega oziroma želenega učinka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18. novembra 2010


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije




























Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
- JAHTNI CENTER IZOLA, d. o. o. (YACHT CENTER IZOLA, l. t. d.), Izola, Cankarjev drevored 23, 6310 Izola
- AC-SISTEMI, d. o. o., Ljubljana, Baragova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije