018-267/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-267/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "oddajo naročila storitev po odprtem postopku za zavarovanje oseb in premoženja, št. 430-504/2010" (v sklopu številka 4 "Nezgodno zavarovanje") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ADRIATIC SLOVENICA, d. d., Koper, Ljubljanska cesta 3A, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09. novembra 2010 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. avgusta 2010 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01826710), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 17. maja 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "oddajo naročila storitev po odprtem postopku za zavarovanje oseb in premoženja, št. 430-504/2010" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 21. maja 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN4092/2010), dne 26. maja 2010 pa v Uradnem glasilu Evropske unije, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2010/S 100 (pod številko dokumenta 152131). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 24. junija 2010 (pod številko objave JN5445/2010), dodatne informacije pa so bile v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2010/S 122, objavljene dne 26. junija 2010 (in sicer pod številko objave 184825).

Naročnik je dne 19. avgusta 2010 sprejel sklepe o oddaji naročila, številka 430-504/2010/40 (1514-03), pri čemer iz omenjenih sklepov med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 4 "Nezgodno zavarovanje" (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 4) odda ponudniku ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 4 (skupaj s spremnim dopisom) je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 20. avgusta 2010, dne 30. avgusta 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo z dne 30. avgusta 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj primarno predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 4, naročnik pa je vlagatelju dolžan povrniti stroške revizijskega postopka. Podredno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da mora naročnik vlagatelju najkasneje v roku 10 dni od prejema sklepa omogočiti vpogled v celoten spis javnega naročila in izbrano ponudbo, v delu, ki se nanaša na sklop 4, pa tudi, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške revizijskega postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je nerazumljivo in nesmiselno, kako je naročnik izključitvi rizikov zaradi delovanja jedrske energije (ki sploh ni predmet zavarovanja) pripisal pomen na drugih področjih z argumentom, da riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij ne nastajajo le na področjih delovanja jedrske energije, temveč tudi pri drugih vrstah delovanja (na primer vojnega dogajanja, terorističnih dejanj in podobno). Vlagatelj nadaljuje, da je zaključek naročnika, da izključitev rizikov zaradi neposrednega ali posrednega delovanja jedrske energije pomeni neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, zgrešen in pravno neutemeljen, naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe v sklopu številka 4 pa nezakonita. Vlagatelj še opozarja, da je njegova ponudba iz razlogov, na katere opozarja naročnik, v skrajnem primeru formalno nepopolna, zatrjuje pa tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov v sklopu številka 4 (v povezavi z izbrano ponudbo) ter nezakonito preprečitev vpogleda v dokumentacijo.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-504/2010/54 (1514-03), z dne 02. septembra 2010, pozval, da v roku treh dni od dneva prejema poziva zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačani taksi v višini 5.000,00 EUR. Omenjeni poziv je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 06. septembra 2010, dne 08. septembra 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo, poimenovano "[p]otrdilo o vplačilu takse", z dne 08. septembra 2010, skupaj s prilogo "[p]otrdilo o izvršenih plačilnih transakcijah".

Naročnik je dne 22. septembra 2010 sprejel odločitev številka 430-504/2010/67 (1514-03), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je izključitev rizikov v vlagateljevi ponudbi (oziroma v vlagateljevi vlogi z dne 03. avgusta 2010) glede sklopa številka 4 v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, ponudba pa je (vsebinsko) nepopolna. Naročnik nadaljuje, da pri ugotavljanju popolnosti vlagateljeve in izbrane ponudbe v sklopu številka 4 ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov (ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naj bi namreč ne dopisal nobenih posebnih izključitev zavarovalnega kritja, kot naj bi to storil vlagatelj), pa tudi, da vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za vpogled v izbrano ponudbo.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 27. septembra 2010, dne 30. septembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo, poimenovano "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 30. septembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-504/2010/70 (1514-03), z dne 04. oktobra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je s pozivom številka 018-267/2010-3, z dne 22. oktobra 2010, Slovensko zavarovalno združenje, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, pozvala na posredovanje mnenja (v nadaljnjem besedilu: Slovensko zavarovalno združenje). Slovensko zavarovalno združenje je omenjeni poziv, kakor to izhaja iz poštne povratnice, vrnjene Državni revizijski komisiji, prejelo dne 25. oktobra 2010, dne 29. oktobra 2010 pa je Državna revizijska komisija prejela mnenje Slovenskega zavarovalnega združenja.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi prejetih dodatnih pojasnil, navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. maja 2010, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej po 11. aprilu 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki veljajo po uveljavitvi (novele) ZJN-2B.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 4, kar med drugim izhaja tudi iz dela drugega odstavka zahtevka za revizijo na strani 2, v katerem je navedeno: "Ker je vlagatelj prepričan, da je oddal popolno ponudbo, ki bi morala biti v sklopu 4 tega postopka javnega naročanja tudi izbrana, vlaga vlagatelj zoper sklep o oddaji naročila v sklopu 4 zahtevek za revizijo".

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je nerazumljivo in nesmiselno, kako je naročnik izključitvi rizikov zaradi delovanja jedrske energije (ki sploh ni predmet zavarovanja) pripisal pomen na drugih področjih z argumentom, da riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij ne nastajajo le na področjih delovanja jedrske energije, temveč tudi pri drugih vrstah delovanja (na primer vojnega dogajanja, terorističnih dejanj in podobno).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji med drugim navedeno, da ponudniki ne morejo ponuditi posameznih postavk oziroma posameznih storitev iz posameznega sklopa (šesti odstavek v povezavi s tretjim odstavkom poglavja "1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA" II. dela, poimenovanega "NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE", pa tudi tretji odstavek poglavja "PREDMET NAROČILA" VI. dela, poimenovanega "VRSTA IN OPIS STORITEV, OSTALE ZAHTEVE NAROČNIKA TER ZAVAROVALNO TEHNIČNA SPECIFIKACIJA"), v delu, ki se nanaša na "SKLOP 4: NEZGODNO ZAVAROVANJE", zapisana pa je tudi zahteva, da "[z]avarovanje krije nezgode, nastale v času od odhoda od doma na opravljanje dolžnosti v mirovno misijo, med opravljanjem dolžnosti v mirovni misiji in do vrnitve domov ter vključuje tudi rizike ugrabitve, zastrupitve, vojnega dogajanja, vstaje, upora ali državljanskih nemirov, ter terorističnih dejanj" (v nadaljnjem besedilu tudi: drugi odstavek na strani 52 razpisne dokumentacije). V posledici navedenega (v povezavi z ostalimi določbami razpisne dokumentacije in predmetom javnega naročila) je tako potrebno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4) zatrjuje, da "riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst" ne "nastajajo le na področju delovanja jedrske energije, temveč tudi pri drugih vrstah delovanja (npr. vojnega dogajanja, terorističnih dejanj ipd.)", ter zaključiti, da so morali ponudniki v okviru predmeta zadevnega javnega naročila za nezgodno zavarovanje (oseb - policistov in civilnih strokovnjakov s področja upravnih notranjih zadev, migracij in inšpektorata za notranje zadeve za čas mandata za sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah v tujini) v ponudbo vključiti tudi zavarovalno kritje za rizike nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst oziroma zavarovalno kritje rizika za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja jedrske energije. Na navedeno (smiselno zelo podobno) v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5) upravičeno opozarja tudi naročnik, ko zapiše, da je bilo v razpisni dokumentaciji "med drugim zahtevano, da zavarovanje vključuje tudi rizike vojnega dogajanja, kamor pa nedvomno sodijo primeri delovanja jedrske energije (ki so povezani z vojnim dogajanjem), kar dokazuje, da trditev vlagatelja, da delovanje jedrske energije sploh ni predmet zavarovanja, ni pravilna, ter je izključitev teh rizikov v nasprotju" z "zahtevo iz razpisne dokumentacije".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je zaključek naročnika, da izključitev rizikov zaradi neposrednega ali posrednega delovanja jedrske energije pomeni neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, zgrešen in pravno neutemeljen, naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe v sklopu številka 4 pa nezakonita.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v ponudbenem predračunu sklopa številka 4 (nezgodno zavarovanje) med drugim izrecno zapisal, da so "[i]z zavarovalnega kritja" "izključeni riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst". Na poziv naročnika številka 430-504/2010/32 (1514-03), z dne 02. avgusta 2010, v katerem je naročnik med drugim citiral pravkar citirano izključitev rizikov, vsebovano v vlagateljevi ponudbi, ter drugi odstavek na strani 52 razpisne dokumentacije, vlagatelja pa (na podlagi 78. člena ZJN-2) prosil za pojasnilo "navedene klavzule, podane v ponudbenem predračunu", je vlagatelj (v vlogi z dne 03. avgusta 2010) "[v]ezano na SKLOP 4" sicer potrdil "zahteve naročnika opredeljene v razpisni dokumentaciji (VI. del)", vendar pa s sledečo opombo: "Z opombo "Iz zavarovalnega kritja so izključeni riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst" smo želeli podrobneje obrazložiti 10. točko (1) odstavka 6. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (01-NEZ-01/08)". Vlagatelj je ob tem naročnika tudi obvestil, da je to "generalna izključitev pozavarovateljev". Res je sicer, da je vlagatelj v ponudbi predložil izjavo, poimenovano Izjava o sprejemanju pogojev javnega naročila in o resničnosti podatkov (v nadaljnjem besedilu: izjava o sprejemanju pogojev javnega naročila in o resničnosti podatkov), vendar pa je potrebno upoštevati, da je omenjena izjava splošne narave. Slednje pomeni, da vsak ponudnik (tudi vlagatelj) s posebnimi navedbami v preostalem delu ponudbe, ki se nanašajo na isto vsebino, lahko poseže v vsebino takšne splošne izjave na način, da jo s posebnimi navedbami (ki ustrezajo njegovi volji) ustrezno modificira (spremeni, preoblikuje oziroma prilagodi), ne pa, kot to zatrjuje vlagatelj, da je "[s] sprejemom te izjave" "izrecno anuliral vse morebitne izključitve, ki jih sicer vsebujejo Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (01-NEZ-01/08) v 2. do 4. alineji 1. odst. 6. člena". Za takšno razlogovanje vlagatelja ni najti ustrezne pravne podlage, poleg tega pa bi takšno razlogovanje vodilo do zaključka, da bi na področju javnega naročanja v mnogih primerih že samo podpis splošne (krovne) izjave zadostoval za sklep, da ponudnik izpolnjuje vse določbe razpisne dokumentacije (tudi v tehničnem delu), pa četudi bi iz preostalega (posebnega) dela ponudbe izhajalo nasprotno (iz preostalega dela ponudbe bi bilo na primer ne glede na podano izjavo, da ponujena storitev izpolnjuje vse (tehnične) zahteve razpisne dokumentacije, jasno razbrati, da ponujena storitev (tehničnih) zahtev razpisne dokumentacije ne izpolnjuje). Smiselno zelo podoben zaključek izhaja tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri je naročnik zapisal (prvi odstavek na strani 6), da v primeru, "če ponudnik izrecno navede pogoj, ki ni v skladu s pogoji iz razpisne dokumentacije, je to zapisal zavestno", (splošna) izjava o sprejemanju pogojev javnega naročila in o resničnosti podatkov pa "ne more anulirati izrecnih izključitev, kot to trdi vlagatelj".

V konkretnem primeru je torej razumeti, da je vlagatelj
- kljub predloženi izjavi o sprejemanju pogojev javnega naročila in o resničnosti podatkov,
- upoštevaje dejstvo, da je v vlogi z dne 03. avgusta 2010 "[v]ezano na SKLOP 4" sicer potrdil "zahteve naročnika opredeljene v razpisni dokumentaciji (VI. del)", vendar pa z dodano posebno opombo ("Z opombo "Iz zavarovalnega kritja so izključeni riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst" smo želeli podrobneje obrazložiti 10. točko (1) odstavka 6. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (01-NEZ-01/08)"),
- ne glede na vprašanje, ali gre pri vlagateljevi izrecni izključitvi rizikov v ponudbi oziroma v vlogi z dne 03. avgusta 2010 za vsebinsko enako široko izključitev rizikov ali ne,
v svoji ponudbi (upoštevaje tudi vlogo z dne 03. avgusta 2010) izjavil svojo izrecno voljo, da v svoji ponudbi izključi rizike nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst (v vsebini, ki izhaja iz ponudbe oziroma opombe v vlogi z dne 03. avgusta 2010) in to kljub določbi razpisne dokumentacije, da "[v] kolikor se splošni in dopolnilni pogoji ter klavzule ponudnikov - zavarovalnic razlikujejo od določil zavarovalno tehnične specifikacije te razpisne dokumentacije, veljajo določila iz zavarovalno tehnične specifikacije predmetne razpisne dokumentacije" (drugi odstavek točke "1. SKUPNA DOLOČILA" poglavja "ZAVAROVALNO TEHNIČNA SPECIFIKACIJA" VI. dela, poimenovanega "VRSTA IN OPIS STORITEV, OSTALE ZAHTEVE NAROČNIKA TER ZAVAROVALNO TEHNIČNA SPECIFIKACIJA"). Iz vlagateljeve ponudbe je namreč (upoštevaje vlogo z dne 03. avgusta 2010) jasno zaznati izrecno voljo (vlagatelja), da (kljub citirani določbi razpisne dokumentacije) v svoji ponudbi izključi rizike nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst (v vsebini, ki izhaja iz ponudbe oziroma opombe v vlogi z dne 03. avgusta 2010). Zelo podoben zaključek je tako (upravičeno) napravil tudi naročnik, ki je v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 4) poudaril, da "je vlagatelj z dodatnim pojasnilom z dne 3.8.2010 sicer potrdil zahteve naročnika (vključujoč tudi rizike ugrabitve, zastrupitve, vojnega dogajanja, vstaje, upora ali državljanskih nemirov, ter terorističnih dejanj), istočasno pa izrecno izključeval rizike nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst, kar je vsebinsko kontradiktorno. Vsled temu je ugotoviti, da zahteva iz razpisne dokumentacije ni v celoti izpolnjena"â??

Vlagateljeve ponudbe v izpostavljenem delu tudi ni mogoče šteti za formalno nepopolno, saj je njena pomanjkljivost vsebinske (in ne formalne) narave. Državna revizijska komisija je tako že v več svojih sklepih zapisala, da morata ponudnik oziroma ponudba vsebinsko izpolnjevati pogoje oziroma zahteve naročnika (po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila) že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se zato lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti, pa tudi zgolj na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno (kot v konkretnem primeru) iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za prejem ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe ni dopustno.

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil za nepopolno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni uspel izkazati, da bi naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj naj bi izbrana ponudba (po zatrjevanju vlagatelja) v sklopu številka 4 vsebovala "enake "napake", kot jih naročnik očita vlagatelju". Državna revizijska komisija je namreč sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, ki ga je podal v zahtevku za revizijo, ter vpogledala v izbrano ponudbo v sklopu številka 4 (nezgodno zavarovanje), ob vpogledu v izbrano ponudbo pa ugotovila, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej ni izrecno zapisal (kot vlagatelj), da so "[i]z zavarovalnega kritja" "izključeni riziki nuklearnih, kemičnih in bioloških kontaminacij vseh vrst". Enak zaključek izhaja tudi iz kopije izbrane ponudbe za sklop številka 4, ki je sestavni del in priloga zapisnika o odpiranju ponudb, številka 430-504/2010/24 (1514-03), z dne 09. julija 2010 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o odpiranju ponudb), katerega je naročnik, skupaj s spremnim dopisom (z dne 12. julija 2010), poslal vlagatelju, vlagatelj pa ga je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 13. julija 2010. Poleg tega je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, (za razliko od vlagatelja) na poziv naročnika številka 430-504/2010/36 (1514-03), z dne 06. avgusta 2010, v katerem je slednji glede sklopa številka 4 prosil "za potrditev pogojev skladno z razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila", zapisal: "Sklop 4: Potrjujemo kritje za točko 1 in točko 2 ponudbenega predračuna št. 1/2010" (vloga z dne 09. avgusta 2010).

Vlagatelj v nadaljevanju svojega zahtevka za revizijo zatrjuje tudi nezakonito preprečitev vpogleda v dokumentacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo vlagatelju tudi v primeru, če bi bilo potrebno zaključiti, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila kršil določbe ZJN-2 v delih, ki se nanašajo na javnost in zaupnost oziroma varstvo podatkov (zlasti 22. člen ZJN-2), v konkretnem primeru zagotovljeno ustrezno in učinkovito pravno varstvo (glede odločitve naročnika o oddaji naročila v sklopu številka 4). Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2 oziroma v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije s tem, ko je njegovo ponudbo ocenil za nepopolno, je v posledici omenjenega dejstva namreč
- sledila vsebinsko kvalitetno navedeni trditveni podlagi, ki v točki "IV. (Kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov v sklopu 4)" izhaja iz zahtevka za revizijo
- sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, ki ga je v navezavi na kvalitetno navedeno trditveno podlago (omenjeno v prejšnji alineji) podal v zahtevku za revizijo, ter vpogledala v izbrano ponudbo v sklopu številka 4 (nezgodno zavarovanje)
- vpogledala v poziv naročnika številka 430-504/2010/36 (1514-03), z dne 06. avgusta 2010, v katerem je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, glede sklopa številka 4 prosil "za potrditev pogojev skladno z razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila"
- (v skladu s svojo ustaljeno prakso) obravnavala zatrjevane enake oziroma istovrstne domnevne kršitve naročnika, ki naj bi se nanašale na domnevno različno (neenakopravno) obravnavo vlagateljeve ponudbe in izbrane ponudbe (vlagatelj je v zahtevku za revizijo med drugim zatrjeval, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi izbrana ponudba v sklopu številka 4 vsebovala "enake "napake", kot jih naročnik očita vlagatelju").
Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, dne 13. julija 2010 prejel tudi zapisnik o odpiranju ponudb, ki mu ga je, skupaj s spremnim dopisom (z dne 12. julija 2010), poslal naročnik, kot to v tretjem odstavku odločitve o zahtevku za revizijo na strani 8 zatrjuje naročnik (vlagatelj temu v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ne nasprotuje), pa "so vsi ponudniki skupaj z zapisnikom o odpiranju ponudb v prilogi prejeli tudi kopije ponudbenih predračunov vseh sodelujočih ponudnikov, iz česar se je tudi vlagatelj lahko prepričal, da izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu za sklop 4 ni navedel nobene opombe oz. klavzule, ki bi izključevala katerokoli kritje iz zahtev zavarovalno tehnične specifikacije".

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo (tako v primarnem kot tudi v podrednem pravovarstvenem predlogu) zavrne kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane potrebne takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01826710), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09. novembra 2010


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., Območna enota Ljubljana, Verovškova ulica 60B, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije