018-213/2010 Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-213/2010-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložila družba Erich Utsch AG, MarienhĂĽtte, Siegen, Nemčija, ki o po pooblastilu zastopa odvetnik dr. Konrad Plauštajner, Miklošičeva 4, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.9.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 9.8.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" oddal po odprtem postopku. Javni razpis je naročnik objavil, z dne 3.6.2010, s popravki pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010.

Zoper navedeno objavo razpisne dokumentacije je vlagatelj dne 9.8.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepravilnosti naročnikovega ravnanja. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik predmetno javno naročilo objavil na TED pod št. 2010/S 109-165203 za "miscellaneous fabricated and related items" (CPV 4400000). Pri tem omenjena objava po vlagateljevih navedbah ne vsebuje nobenih podatkov, medtem ko je naročnik na drugi strani predmetno javno naročilo objavil tudi na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN 4594/2010, pod naslovom "Razni prefabricirani izdelki in z njimi povezani predmeti", kot predmet javnega naročila pa je bila navedena izdelava in dobava registrskih tablic za motorna in priklopna vozila (točka II.1.1. obvestila o naročilu). Rok za oddajo ponudbe je 11.8.2010 ob 15 h, tako da odločitev o dodelitvi javnega naročila še ni sprejeta. Trajanje naročila je 120 mesecev, torej 10 let, kar še toliko bolj zavezuje naročnika k spoštovanju pravil javnega naročanja. Vlagatelj je meseca julija slišal za naročnikov razpis, ki mora biti glede na vrednost objavljen tudi v okviru EU, zaradi česar je redoma pregledoval objavljena naročila na portalu TED, vendar objavljenega javnega naročila ni zasledil. šele po posredovanju nemške ambasade mu je v petek popoldne, 6. avgusta, uspelo najti predmetni razpis in istega dne je tudi poslal zahtevo za predložitev dokumentacije. Vlagatelj uveljavlja kršitev temeljnih načel postopka javnega naročanja, zlasti načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernost, ter določil o sami objavi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na portalu TED objavil javno naročilo kot "miscellaneous fabricated and related items", pod takšno nomenklaturo pa lahko sodi marsikaj. Zgolj kot primerjavo vlagatelj navaja, da je Kosovo v še veljavnem javnem razpisu uporabil CPV Nr. 28.00.00.00-2 pod naslovom "supply with license plate for car registration" Tako si posameznik nikakor ne more predstavljati, da gre za registrske tablice, tako javna objava ne odraža v nobenem vidiku dejanskega predmeta naročila, ampak je tako široka, da je zavajajoča. Vlagatelj meni, da gre v obravnavanem primeru za prikrito javno naročilo. Pri tem vlagatelj poudarja, da je navedeno vse, kar je objava na EU, torej na TED, vsebovala. Nasprotno pa je objava na slovenskem portalu razkrivala, da je predmet naročila izdelava in dobava registrskih tablic (II. Oddelek obvestila o naročilu št. JN 4594/2010), enako objava na portalu naročnika. Vendar pa slednje tujim ponudnikom, ki se z javnim naročilom seznanjajo na portalu EU, prav nič ne koristi. Praktično je bila izničena določba o obvezni objavi na portalu EU, saj tamkajšnja objava ni v zadostni meri razkrivala predmeta javnega naročila in je situacija po vlagateljevih navedbah dejansko takšna, kot da objave na TED sploh ne bi bilo. Takšno postopanje naročnika pravno ni dopustno in se ga ne sme tolerirati. Naročnik pa je s povsem pavšalno navedbo predmeta javnega naročila že v izhodišču izločil del trga, konkretno ves trg EU, razen Slovenije. Za ponudnika je odločilno, da se z objavo seznani, kar pomeni, da jo mora prepoznati kot relevantno, če tega ni, je ostalo brezpredmetno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, ter da se mu povrnejo stroški postopka.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 9.8.2010, zavrnil. Naročnik pojasnjuje, da je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil v Uradnem listu evropske unije dne 8.6. 2010, pod št. Objave UL 2010/S 109-165203 in na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN4594/2010. Od dneva objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, in sicer od dne 3.6.2010, je razpisna dokumentacija brezplačno dostopna na spletni strani naročnika www.mnz.gov.si; zgornji meni: O ministrstvu in levi meni: Javna naročila. Naročnik je na istem internetnem naslovu v skladu s VI.3 točko obvestila o naročilu in 11. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila v zakonskem roku, šestih dni pred iztekom roka za oddajo ponudbe, objavil tudi vsa Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe, glede na zahteve potencialnih ponudnikov, in sicer dokument št. 430-586/2010/26, z dne 15.7.2010, Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe in spremembe razpisne dokumentacije in dokument št. 430-586/2010/28, z dne 21.7.2010, Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe in spremembe razpisne dokumentacije. Ker je naročnik s strani potencialnih ponudnikov prejel več prošenj za podaljšanje roka za oddajo ponudbe iz razloga, da testiranj, ki so potrebna za pripravo ponudbe, ni mogoče izvesti v času do roka za oddajo ponudb (to je do 28.7.2010), je podaljšal rok za predložitev ponudbe z dne 28.7.2010 na 11.8.2010, o čemer je tudi obvestil vse potencialne ponudnike v dodatnih pojasnilih, z dne 28.7.2010, in omenjeno spremembo tudi objavil v Uradnem listu EU dne 28.7.2010, pod št. Objave UL 2010/S 144-220994 in na Portalu javnih naročil, pod št. Objave JN6642/2010. Naročnik v nadaljevanju zatrjuje, da je pri izvedbi objave predmetnega javnega naročila upošteval vse veljavne predpise in navodila v zvezi z objavljanjem javnih naročil, ki ga zavezujejo. Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje po naročnikovih navedbah v prilogi 7 vsebuje informacije, ki morajo biti navedene v objavah. Tako je naročnik v obvestilu o predmetnem javnem naročilu pod točko VI.3 objavil še dodatne informacije (ki sicer niso obvezne). Pri tem naročnik pojasnjuje, da je že sama aplikacija za vnašanje podatkov v obrazce obvestil na Portalu javnih naročil takšna, da ne dopusti posredovanja obvestila v objavo na omenjeni portal, v primeru, da niso izpolnjeni vsi podatki, ki so skladno z zahtevami obrazca potrebni. Poleg tega je naročnik skladno z 2. odstavkom 58. člena ZJN-2 obvestilo izdelal na Portalu javnih naročilo, le-ta pa je na podlagi naročnikovega podatka, da se objava posreduje tudi Uradu za uradne objave ES, obvestilo poslal omenjenemu uradu. Pri tem naročnik navaja, da je vsako obvestilo o javnem naročilu na Portalu EU objavljeno v povsem enaki vsebini kot na Portalu javnih naročil, in sicer je objavljena celotna vsebina obvestila v nacionalnem jeziku naročnika, kar velja tudi za obvestilo o predmetnem javnem naročilu. V drugih uradnih jezikih ES pa se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila, kot je to navedeno v 4. odstavku 58. člena ZJN-2, na kar pa naročnik nima vpliva. Glede vlagateljevih ugovorov naročnikovega izbora nomenklature, naročnik pojasnjuje, da izbrana nomenklatura 44400000 še najbolj ponazarja predmet naročila, zato se je odločil zanjo, saj jo je že uporabil pri prejšnjem javnem naročilu za isti predmet naročila, v zvezi s katero pa ni bilo takrat nobenih težav ali pritožb. Glede vlagateljeve navedbe, da je Kosovo v svojem razpisu za javno naročilo uporabilo CPV-nr. 28.00.00.00-2, pod naslovom "supply with license plate for car registration", naročnik poudarja, da mu pravila objavljanja, ki veljajo za Kosovo, niso poznana, niti kakšne nomenklature uporabljajo. CPV koda, ki jo je uporabila omenjena država po naročnikovih navedbah ni veljavna, iz CPV 2003 ima naziv: "Montažni izdelki in materiali". Če pa je z omenjenim naslovom, ki ga navaja vlagatelj, mišljen naslov javnega naročila in ne CPV nomenklatura, naročnik poudarja, da je pri predmetnem naročilu določil in navedel v obvestilu o javnem naročilu v oddelku II. Predmet naročila, v točki II.1.1.) Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010. Naročnik v nadaljevanju zatrjuje, da se za predmetno naročilo zanima tudi tuj ponudnik iz Poljske, ki je naročnika dne 17.6.2010 po elektronski pošti zaprosil za dodatne podatke oz. razpisno dokumentacijo, kar pomeni, da je zaznal sporno objavo na Portalu EU. Naročnik v nadaljevanju tudi glede jezika navaja, da naročnik ni kršil veljavne zakonodaje 1. odstavka 23. člena ZJN-2. Poleg tega se za tuje ponudnike ne zahtevajo dodatni pogoji (7.13 točka razpisne dokumentacije) razen glede predložitve dokazil oz. preverjanja izpolnjevanja pogojev, saj ima naročnik za tuje ponudnike omejen dostop do uradnih evidenc. Poleg tega so navodila za pripravo ponudbe v razpisni dokumentaciji, kjer je to potrebno, posebej prilagojena za tuje ponudnike, kot na primer v točki 7.0 in 7.13 iz drugega dela razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelje zahtevek za revizijo zavrnil.

Z vlogo z dne 25.8.2010 je vlagatelj nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 30.8.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30.8.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je pri presoji dejanskega stanja na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za pojasnilo European Commission, DG Internal Market and Services, Unit C4 - Economic Dimension of Public Procurement; e-Procurement.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja glede načina objave javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji dejanskega vprašanja v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba 58. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da morajo imeti objave obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. Objave mora naročnik poslati na portal javnih naročil na elektronski način, v obliki in po postopku za pošiljanje v skladu z Informacijami povezanimi z objavljanjem. Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil (2. odstavek 58. člena ZJN-2). Obvestilo o javnem naročilu se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila (3. odstavek 58. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je pri presoji naročnikovega ravnanja glede objave javnega naročila v celoti sledila naročnikovemu zatrjevanju, da je pri izvedbi objave predmetnega javnega naročila v celoti upošteval vse predpise in navodila v zvezi z objavljanjem naročil, ki ga zavezujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil tako na slovenskem Portalu javnih naročil, pod št. objave JN4594/2010, z dne 3.6.2010, s popravki pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010, kot v Uradnemu listu Evropske unije (portal TED Tenders Electronic Daily) pod št. Objave 2010/S 109-165203, dne 8.6.2010, s popravki pod št. Objave 2010/S 144-220994, z dne 28.7.2010. Pri tem gre ugotoviti, da je bila vsebina objave obeh Obvestil o naročilu na obeh portalih identična. Tako je bilo celotno besedilo, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske unije v enem izmed uradnih jezikov EU, in sicer v slovenščini. Povzetek vsebine pa je možno dobiti še v preostalih uradnih in delovnih jezikih skladno s 3. odstavkom 58. člena ZJN-2, pri čemer je v povzetku vsebovana le CPV koda, ne pa tudi opis predmeta javnega naročanja. Slednje potrjuje tudi dokazilo o objavi na TED, ki ga je kot dokaz revizijskemu zahtevku predložil vlagatelj, iz katerega je razvidno, da je bila v angleškem jeziku objavljena le CPV koda, ne pa tudi opis predmeta javnega naročila, na kar pa naročnik nima vpliva.
Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega v nadaljevanju ugotavljala, ali je naročnik pri objavi naročila uporabil pravilno CPV kodo in ali je izbira slednje vplivala na seznanjenost potencialnih ponudnikov s predmetnim javnim naročilom. Iz objave javnega naročila tako na Portalu javnih naročil kot v Uradnem listu Evropske unije izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo uporabil CPV nomenklaturo 44400000 (Razni prefabricirani izdelki in z njimi povezani predmeti). Državna revizijska komisija je v povezavi z uporabo CPV nomenklature že odločila, da enotni besednjak javnih naročil CPV predstavlja enoten referenčni sistem, ki naročnikom v vseh državah članicah omogoča uporabo enakih opisov predmetov javnih naročil z enotnimi referenčnimi številkami, potencialnim ponudnikom pa olajšuje pregled nad razpisanimi javnimi naročili na območju EU. Sprejet je bil v okviru uredbe, kar pomeni, da je neposredno zavezujoč za vse države članice. Uredba komisije št. 213/2008 določa seznam CPV kod, pri čemer je CPV sestavljen iz glavnega in dopolnilnega besednjaka. Glavni besednjak temelji na drevesnem diagramu, ki ga sestavljajo kode z do devetimi številkami, povezane z besedilom, ki opisuje blago, gradnje ali storitve, ki so predmet naročila. Dopolnilni besednjak se lahko uporabi za razširitev opisa predmeta naročila. Sestavljen je iz črkovno-številčne kode z ustreznim besedilom, s katerim se lahko še natančneje opišejo lastnosti ali namembnost blaga, ki se kupuje. Iz vodnika CPV, ki ga je izdala Evropska komisija, izhaja, da je namen CPV standardizirati termine na podlagi enotnega klasifikacijskega sistema za javna naročila, ki jih naročniki uporabljajo za opis predmeta javnih naročil, s ponudbo primernih orodij za potencialne uporabnike. Uporaba standardnih kod olajšuje izvajanje pravil oglaševanja in dostop do informacij. Uredba komisije ne določa načina določanja CPV ter ne predpisuje, po katerem kriteriju se naročniki odločajo za objavo javnega naročila pod določeno CPV kodo. Iz vodnika CPV izhaja, da se morajo naročniki sami odločiti, v katere CPV kode sodi njihovo javno naročilo, pri čemer Evropska komisija nudi pomoč pri iskanju v strukturi CPV. Naročnik poskuša najti kodo, ki ustreza njegovim potrebam, kolikor je mogoče natančno, prva koda je lahko bolj splošna, na primer če ni primerna nobena natančnejša koda. Uredba komisije je sicer zavezujoč akt, vendar v njem ni najti obligatornih pravil določanja CPV kod ter sankcij za objavo napačnih CPV kod. Naročniki morajo tako sami presoditi, v katero področje CPV sodi njihovo javno naročilo. Ker je javno naročilo sestavljeno iz različnih storitev, je to večkrat težko, zaradi česar morajo naročniki oceniti, v katero CPV kodo sodi večji del javnega naročila. Mogoča je tudi uporaba več CPV kod hkrati.

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik razpisal javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, za katero je uporabil CPV kodo 44400000: Razni prefabricirani izdelki in z njimi povezani predmeti. Državna revizijska komisija z vlagateljem soglaša, da je naročnik uporabil napačno kodo za opis predmeta javnega naročila. Namreč CPV koda 44400000: Razni prefabricirani izdelki in z njimi povezani predmeti sodi pod oddelek 44: Gradbeni materiali in pomožni gradbeni izdelki, kakor to izhaja iz Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) 2008 Pojasnjevalne opombe, ki pa z razpisanim predmetnim javnim naročilom nima povezave. Kljub temu pa je potrebno naročniku pritrditi, da za predmetno javno naročilo izdelava in dobava registrskih tablic za motorna in priklopna vozila CPV koda ne obstaja, kar je potrdila tudi Evropska komisija, na pomoč katere se je Državna revizijska komisija obrnila pri iskanju ustrezne kode. Edina ustrezna koda po stališču Evropske komisije bi lahko bila CPV koda 3410000-8 motorna vozila z uporabo dopolnilnega besednjaka, ki se uporabi za razširitev opisa predmeta javnega naročila: DA44-3 nadomestni deli. Vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi bilo kljub uporabi CPV kode 3410000-8 motorna vozila, v obravnavanem primeru, iz vidika potencialnih ponudnikov, težko pričakovati, da bi zgolj iz opisa CPV kode lahko oz. morali vedeti, da se slednje nanaša na izdelavo in dobavo registrskih tablic, saj se omenjena koda 3410000-8 motorna vozila lahko nanaša na marsikaj. Kakor je zavzela stališče tudi Evropska komisija, prav tako ocenjuje tudi Državna revizijska komisija, da CPV koda sicer lahko pomaga potencialnim ponudnikom pri razumevanju predmeta naročila, ne more pa nadomestiti njegovega opisa in razpisne dokumentacije v povezavi z njim. Slednje je ključnega pomena zlasti pri dobavah blaga, ki jih v CPV nomenklaturo ni mogoče neposredno uvrstiti, zaradi česar je opis predmeta in razpisna dokumentacija ključnega pomena za razumevanje javnega naročila. Glede na to, da omenjena Uredba komisije sankcij za napačno uporabo kode ne določa in da neposredna CPV koda, ki bi jasno opisovala predmet obravnavanega javnega naročila, ne obstaja, Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni izkazal, da je naročnikovo ravnanje vplivalo na vlagateljevo seznanjenost s predmetnim javnim naročilom. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je bil vlagatelj s predmetnim razpisom v mesecu juliju že seznanjen, kar v revizijskem zahtevku tudi sam navaja, zato bi po presoji Državne revizijske komisije, kot skrben gospodar v povezavi s predmetnim naročilom, lahko kontaktiral naročnika za dodatna pojasnila, v primeru da jih je potreboval.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer povračilo stroškov za plačano takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru glede na vrednost predmetnega javnega naročila upoštevaje tretji odstavek 12. člena ZJN-2 objava v Uradnem listu Evropske unije ni bila obvezna. Upoštevaje prvi odstavek 22. člena ZPRJN je za predmetni postopek zadoščala taksa v višini 5000,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.9.2010


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- odvetnik dr. Konrad Plauštajner, Miklošičeva 4, 1001 Ljubljana,
- Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.