018-213/2010 Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-213/2010-18

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Javno naročilo za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila, št. 430-586/2010" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložila družba CETIS d.d., Čopova ulica 24, Celja, ki ga zastopa Odvetniška družba Borut Soklič, Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.11.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavijo določila razpisne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na zahtevo naročnika po izvedbi delovnega procesa laminacije na območju Republike Slovenije in v delih, ki se nanašajo na zahtevo naročnika po predložitvi najmanj ene reference v višini 4.000.000,00 EUR .
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.06.2010 sprejel sklep št. 430-586/2010 o pričetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila. Javni razpis je naročnik objavil dne 3.6.2010, s popravki, pod objavo št. JN6642/2010, z dne 23.7.2010.

Vlagatelj je dne 23.07.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik podal prekratek rok za pripravo in oddajo ponudbe glede na dodatna pojasnila naročnika v zvezi z neodvisnim akreditiranim laboratorijem, ki ima akreditirane metode preizkušanja. Naročnik je zahtevo, da bi imel laboratorij akreditirane metode preizkušanja podal naknadno, saj je v prvotni razpisni dokumentaciji zahteval zgolj predložitev certifikaotov proizvajalca oziroma poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija. Zato vlagatelj predlaga naj naročnik bodisi razveljavi novo zahtevo ali pa podaljša rok za pripravo ponudbe.
Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik v dodatnih pojasnilih z dne 15.07.2010 podal novo zahtevo glede delovnega procesa, ki se mora izvesti na območju Republike Slovenije, saj je kot pogoj dodal še, da se mora v Republiki Sloveniji izvesti tudi postopek laminacije. Vlagatelj zatrjuje, da ga naročnikova zahteva, da mora biti celotna faza laminacije izvedena v Republiki Sloveniji postavlja v neenakopraven položaj glede na druge ponudnike (in mu povzroča nepotrebne stroške) ter, da ni realne upravičenosti za tovrstno zahtevo, saj gre za poliizdelek, ki ga ni mogoče ustrezno uporabiti brez nadaljne dodelave. Vlagatelj zavrača navedbo naročnika, da morata biti postopek laminacije in vtisovanje serijskih številk hkratni, saj sta ti dve fazi tehnično povsem ločeni, pri čemer se lahko tudi v tem primeru zagotovi sledljivost posameznega blanketa, zato je naročnikovo pojasnilo evidentno diskriminatorno. Vlagatelj navaja, da je mogoče naročnikova zahteva po izvajanju postopka laminacije na območju Republike Slovenije nima realne in zakonite podlage, zahtevi po sledljivosti pa bi naročnik lahko zadostil s sledljivostjo izdelave v tujini in nadzorovanim prevozom do izvajalca ali podobno. Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da se vključitev in uporaba varnostnega sistema HKOM ne zahtevata za fazo laminacije polizdelka, poleg tega pa je v HKOM omrežje na katerega se sklicuje naročnik mogoče dostopati tudi v tujini, zato sta faza laminacije in faza številčenja v tujini, zaradi česar vlagatelj naročniku očita kršitev drugega odstavka 9. člena ZJN-2 in predlaga, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo tako, da se dopusti laminacijo polizdelka izven območja Republike Slovenije.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da sprememba pogoja (kakor izhaja iz Dodatka št. 24, z dne 15.07.2010) po predložitvi reference, da mora ponudnik v obdobju 3 let izkazati najmanj eno referenco v vrednosti najmanj 4.000.000,00 EUR neutemeljen in diskrimatoren tako do domačih, kakor tudi tujih ponudnikov. Javni razpis se na slovenskem teritoriju izvaja drugače kot je to uveljavljeno drugod na ozemlju širše Evrope, saj je na območju Republike Slovenije naročnik MNZ v imenu vseh upravnih enot, praksa uveljavljena v tujini pa je takšna, da kot naročnik javnih razpisov nastopajo t.i. upravne enote posamično. Na ta način je za druge članice EU praktično nemogoče doseči s spremenjeno referenco zahtevano vrednost pogodbe, saj v primeru tujih izvajalcev ne gre za enotno pogodbo, ampak za več krajevno razpršenih pogob, ki imajo sicer isti predmet. Vlagatelj poudarja, da zahteva po predložitvi reference v vrednosti 4.000.000,00 EUR predstavlja neupravičeno diskriminacijo in predlaga razveljavitev dodatnega pojasnila, z dne 15.07.2010, tako, da ostane v veljavi prvotna zahteva razpisne dokumenacije brez opredelitve vrednosti, saj za to ni nobene realne in zakonite potrebe, tovrstna določitev višine reference pa predstavlja kršitev 9. člena ZJN-2.
Vlagatelj predlaga, da naročnik podaljša rok za oddajo ponudb za najmanj 60 dni ali omogoči oddajo poročil s strani neodvisnih akreditiranih laboratorijev, ki izvajajo meritve po predpisanih standardih in so akreditirani po ISO 17025, da naročnik prekliče pojasnilo št. 50 z dne 15.07.2010 ter ga oblikuje tako, da je mogoča laminacija retroodsevne folije izven ozemlja Republike Slovenije ter, da prekliče dodatno zahtevo št. 24 z dne 15.07.2010 tako, da je mogoča ponudba z najmanj eno referenco kot je opisano pod točko 4.8 II. dela razpisne dokumentacije, oziroma podredno v celoti razveljavi javno naročilo in vlagatelju povrne stroške nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR.

Naročnik je dne 12.08.2010 sprejel sklep, s katerim je zahteku za revizijo delno ugodil in spremenil razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na možnost oddaje poročil s strani neodvisnih akreditiranih laboratorijev, ki izvajajo meritve po predpisanih standardih in so akreditirani po ISO 17025 ter ni nujno, da imajo akreditirane predpisane metode.
Glede zahteve po izdelavi delovnega procesa, vključno s postopkom laminacije na območju Republike Slovenije naročnik pojasnjuje, da poliizdelek registrske tablice, ki predstavlja blanket nastane z laminacijo retroodsevne folije na aluminijasto pločevino, zato je nujno potrebno, da se hkrati v tem procesu označi s serijsko številko, ki omogoča sledljivost posameznega blanketa. Blanketi namreč vsebujejo vse zaščitne elemente in jih ni mogoče uporabiti za druge namene kot za izdelavo registrske tablice. Naročnik navaja (tako kot je to navedel v odgovoru na vprašanje št. 3), da je z izdelavo blanketa registrske tablice zagotovljena sledljivost po vtisnjeni serijski številki, ki omogoča nadzor zalog blanketov, izdelanih registrskih tablic, uničenih registrskih tablic kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, zagotavljanje sledljivosti izvajanja posameznih pogodbenih del skozi celoten proces pa je strošek izbranega ponudnika. Naročnik poudarja, da postopka laminacije ni mogoče delovno ločiti od delovnega procesa zapisa serijske številke, ki v primeru registrske tablice predstavlja že en del personalizacije le-te. Ker se za delovni proces vtisovanja črk oziroma številk in serijske številke izvajajo izključno na območju Republike Slovenije, pomeni, da se na tem območju izvaja tudi postopek laminacije. Glede vključitve in uporabe HKOM naročnik pojasnjuje, da sta tako postopek laminacije kot tudi zapis serijske številke le ena od faz izdelave blanketa registrske tablice, zato je potrebna vključitev v HKOM omrežje. Vključitev HKOM omrežja v tujini je povezana tudi z varnostnimi zahtevami dostopa do omrežja državnih organov, saj so znotraj omrežja državnih organov HKOM in v evidenci registriranih vozil MRVL tudi osebni in drugi podatki, zato bi širitev omrežja HKOM izven območja Republike Slovenije pomenila zmanjšanje nadzora nad sistemom in posledično tudi zmanjšanje nadzora nad celotnim omrežjem in večjo ranljivost sistema, hkrati pa bi nastali dodatni stroški tudi v informacijskem sistemu centralnih registrov in evidenc. Naročnik pojasnjuje, da samo hkratni postopek laminacije in vtisovanja črk in številk omogočata strogo nadzorovano varnost in sledljivost blaketov registrskih tablic, dejstvo, da bi moral ponudnik najeti obrat v Republiki Sloveniji pa naj ne bi predstavljalo posebnega stroška glede na veliko vrednost naročila.
V zvezi z določitvijo vrednosti najmanj ene reference v višini 4.000.000,00 EUR naročnik navaja, da le-ta izkazuje zmožnost ponudnika, da zagotovi nemoteno, pravočasno in kvalitetno izvajanje naročila v 10 letnem obdobju. Naročnik je vrednost reference določil upoštevajoč letno vrednost javnega naročila in trenutne cene registrskih tablic. Glede drugačne prakse izvajanja javnih naročil v tujini naročnik navaja, da izvaja javno naročilo na podlagi Pravilnika o poslovanju upravnih enot ter uprav, uradov in inšpektoratov, ki so upravni organi v sestavi ministrstev in imajo svoje enote na lokalnih ravneh (Uradni list RS, št. 26/03 8n 116/03), pri čemer podaja pomislek, da so Upravne enote v tujini po velikosti primerljive s teritorijem Republike Slovenije.



Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom z dne 12.08.2010 razveljavil razpisno dokumentacijo tako, da bo omogočena oddaja poročil s strani neodvisnih akreditiranih laboratorijev, ki izvajajo meritve po predpisanih standardih in so akreditirani po ISO 17025 ter ni nujno, da imajo akreditirane predpisane metode. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da podana zahteva po oddaji poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija, ki ima akreditirane metode preizkušanja za stranki postopka ni več sporna in njena meritorna presoja ni več potrebna.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnikova zahteva (podana v Dodatnih pojasnilih z dne 15.07.2010 pod odgovorom št. 50), da se mora v Republiki Sloveniji izvajati tudi postopek laminacije, neupravičena glede na predmet javnega naročila in postavlja v neenakopraven položaj ponudnike, ki bi želeli postopek izvesti v tujini, zato predstavlja kršitev drugega odstavka 9. člena ZJN-2.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju " II. del: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" v podpoglavju 3. KRAJ IZDELAVE, SKLADIšČENJA IN UNIČEVANJA REGISTRSKIH TABLIC TER KRAJ DOBAVE IN NAČIN DOBAVE REGISTRSKIH TABLIC navedel: " Za kraj izdelave, skladiščenja in uničevanja registrskih tablic šteje proizvodno distribucijska lokacija izbranega ponudnika. Informacijska podpora procesov naročanja, izdelave, skladiščenja, distribucije in uničevanja registrskih tablic, temelji na neposredni vključitvi izbranega ponudnika v hitro komunikacijsko omrežje državnih organov (HKOM), preko katerega bo dostopal do registra motornih vozil.
Vključitev in uporaba HKOM zahteva, da se iz varnostnih razlogov delovni procesi vtiskovanja črk oz. številk in serijske številke, skladiščenja, distribucije in uničevanja registrskih tablic izvajajo izključno na območju Republike Slovenije.".

Naročnik je zahtevo, da se zaradi varnostnih razlogov delovni procesi (vtiskovanja črk oz. številk in serijske številke, skladiščenje, distribucija in uničevanje registrskih tablic) izvajajo na območju Republike Slovenije v odgovorih na vprašanje (objavljeno v Dodatku razpisne dokumentacije dne 15.07.2010) razširil tudi na postopek laminacije in sicer je naročnik kot odgovor na vprašanje, ali se mora celoten delovni proces izvajati na območju Republike Slovenije ali zgolj v razpisni dokumentaciji navedeni postopki (torej vtiskovanje črk oz. številk in serijske številke, skladiščenje, distribucija in uničevanje registrskih tablic) odgovoril " Glede na dejstvo, da polizdelek registrske tablice, ki predstavlja blanket nastane z laminacijo retroodsevne folije na aluminijasto pločevino je nujno potrebno, da se hkrati v tem procesu tudi označi s serijsko število, ki omogoča sledljivost posameznega blanketa. Blanketi namreč vsebujejo vse zaščitne elemente in jih ni mogoče uporabiti za druge namene kot za izdelavo registrske tablice.".
Naročnik je opredelil, da se mora tudi postopek laminacije retroodsevne folije na aluminijasto pločevino, kar predstavlja poliizdelek registrske tablice, zaradi varnostnih razlogov označiti hkrati s serijsko številko in se izvajati na območju Republike Slovenije.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo obravnavane revizijske navedbe vlagatelj, je s sklepom št. 018-213/2010-8, z dne 21.09.2010, za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovnjaka dr. Matjaža Koželja, zaposlenega na Kemijskem Inštitutu Ljubljana, v okviru Laboratorija za spektroskopijo materialov (v nadaljevanju: strokovnjak).

Vlagatelj je dne 23.09.2010 Državni revizijski komisiji predložil potrdilo o plačilu predujma za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem.

Strokovnjak je svoje strokovno mnenje podal v dokumentu z dne 04.10.2010. Strokovnjak je v strokovnem mnenju navedel, da predstavlja postopek laminacije postopek nalepljenja samolepilne retroodsevne folije na aluminijasto podlago, pri čemer je v vseh različicah postopkov skupno, da stroj s koluta istočasno odvija samolepljivo retroodsevno folijo, ki je nanesena na nosilno povoščeno podlago, jo s te podlage odlepi in nato prilepi na nosilni material. Odtis serijske številke z lasersko gravuro je optični postopek, ki z močnim laserskim žarkom izžge material in na mestu obdelave pusti vdolbino s premikanjem laserskega žarka po površini. Gravirni stroj je popolnoma samostojna delovna enota, neodvisna od drugih delovnih procesov in je z ustrezno tehnično opremo mogoče odtisniti serijsko številko kadarkoli med izdelavo registrskih tablic, pomembno dejstvo, da mora biti odtis serijske številke na površini retroodsevne folije, kar pomeni, da ga je najbolj smotrno izvesti po laminaciji. Zaključek strokovnega mnenja je, da proces laminacije in odtis serijske številke nista tehnično nezdružljivo povezana.

Državna revizijska komisija je dne 11.10.2010 strokovno mnenje vlagatelju in naročniku poslala v vednost in ju pozvala, naj se o njem izjasnita. Vlagatelj je dne 15.10.2010 posredoval dopis, v katerem se strinja z izvedenskim mnenjem. Naročnik je v dopisu, z dne 14.10.2010, posredoval svoje mnenje, v katerem se ne strinja s strokovnim mnenjem iz razlogov, ki so vsebinsko enaki razlogom, navedenim v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je po presoji ugotovljenih dejstev v predmetnem revizijskem postopku in ob upoštevanju strokovnega mnenja ugotovila, da je postopek laminacije postopek nalepljenja samolepilne retroodsevne folije na aluminijasto podlago, pri čemer je v vseh različicah postopkov skupno, da stroj s koluta istočasno odvija samolepljivo retroodsevno folijo, ki je nanesena na nosilno povoščeno podlago, jo s te podlage odlepi in nato prilepi na nosilni material, ki je v primeru izdelave registrskih tablic kromatiran aluminij. Odtis serijske številke (ki se bo v primeru predmetnega javnega naročila izvajal z uporabo laserskih gravirnih strojev) na blanket registrske tablice pa ni nujno, da se izvede neposredno po laminaciji retroodsevne folije, saj sta to tehnološko dva ločena delovna procesa. Ni časovnih omejitev med odtisom serijske številke in laminacijo, kar pomeni, da se serijsko številko lahko z lasersko gravirno napravo vtisne celo več mesecev kasneje, je pa pomembno dejstvo, da mora biti odtis serijske številke na površini retroodsevne folije, kar pomeni, da ga je najbolj smotrno izvesti po laminaciji.
Upoštevajoč strokovno mnenje gre ugotoviti, da sta postopek laminacije in odtisa serijske številke tehnološko popolnoma ločena delovna postopka. Naročnik tudi za postopek laminacije blanketa zahteva, da se izvaja na območju Republike Slovenije pri čemer kot razlog, da teh dveh delovnih procesov ni mogoče medsebojno ločiti navaja zahtevo po zagotavljanju varnosti in sledljivosti. Iz 3. točke II. dela razpisne dokumentacije, med drugim izhaja, da informacijska podpora procesov naročanja, izdelave, skladiščenja, distribucije in uničevanja registrskih tablic, temelji na neposredni vključitvi izbranega ponudnika v hitro komunikacijsko omrežje državnih organov (HKOM), preko katerega bo dostopal do registra motornih vozil. Vključitev in uporaba HKOM zahteva, da se iz varnostnih razlogov delovni procesi vtiskovanja črk oz. številk in serijske številke, skladiščenja, distribucije in uničevanja registrskih tablic izvajajo izključno na območju Republike Slovenije.
Natančneje je naročnik zahteve glede varnosti izdelave registrskih tablic med drugim opredelil v 15. členu Vzorca pogodbe (ki je sestavni del razpisne dokumentacije): "Izvajalec mora v svojem informacijskem sistemu zagotoviti sledljivost izvajanja posameznih pogodbenih del skozi celoten poslovno proizvodni proces. Sistem mora biti popolnoma izločen iz ostalih informacijskih sistemov pri izvajalcu oz. katerih koli drugih informacijskih sistemov. Informacijski sistem mora zagotavljati vso, z zakonodajo predpisano dokumentacijo, vezano na izvajanje pogodbenih del, kot je dobavnica, račun, itd.
Izvajalec mora biti pred začetkom izvajanja pogodbenih del povezan s centralnimi registri in evidencami, vezanimi na registracijo motornih vozil, preko komunikacijskega omrežja državnih organov HKOM. Stroške priključitve svojega informacijskega sistema na HKOM krije izvajalec.
Vključitev in uporaba HKOM zahteva, da se iz varnostnih razlogov delovni procesi vtiskovanja črk oz. številk in serijske številke, skladiščenja, distribucije in uničevanja registrskih tablic izvajajo izključno na območju Republike Slovenije.
Naročnik se zavezuje, da bo izvajalcu omogočil povezavo sistema za izdelavo registrskih tablic z osrednjim računalnikom naročnika.".

Razlog, zaradi katerega se morajo delovni procesi vtiskovanja črk oz. številk in serijske številke, skladiščenja, distribucije in uničevanja registrskih tablic izvajati izključno na območju Republike Slovenije je torej varna vključitev in uporaba HKOM omrežja in sledljivost blanketa registrske tablice.
Delovni proces vtisovanja črk in številk, katere se vgravira z lasersko gravirno napravo, je â"śprviâ"ť delovni proces v fazi izdelovanja registrskih tablic, za katerega je naročnik zaradi zmožnosti varne uporabe hitrega komunikacijskega omrežja zahteval, da se izvaja na območju Republike Slovenije. Vtisovanje črk ali številk na retroodsevno folijo (šele) sledi delovni fazi postopka nalepljenja samolepilne folije na kromatiran aluminij, torej postopku laminacije, ki pa je tehnološko neodvisen delovni proces od vtisovanja črk/številk. Vključitev hitrega komunikacijskega omrežja HKOM se zahteva (šele) za fazo vtisovanja (in posledično izdelave le-tega na območju Republike Slovenije). Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da postopek laminacije predstavlja neke vrste predfazo za vtisovanje črk/ številk in je tehnološko lahko popolnoma ločen in samostojen delovni proces, ugotavlja, da ni mogoče slediti argumentaciji naročnika, da je potrebno zaradi varne uporabe HKOM omrežja tudi postopek laminacije izvajati na območju Republike Slovenije. V kolikor pa naročnik kot potrebno ocenjuje vključitev in uporabo HKOM omrežja že v fazi postopka laminacije, pa naj le-to zagotovi na drug primeren način in ne z vezanostjo postopka laminacije na območje Republike Slovenije.

Glede pojasnila naročnika, da samo hkratna izdelava laminacije retroodsevne folije in vtisovanja serijske številke omogočata sledljivost posameznega blanketa, Državna revizijska komisija izpostavlja že zgoraj zapisano, da se lahko serijska številka vtisne kasneje/drugje kot neposredno po končanem postopku laminacije. šele postopek vtisa serijske številke na retroodsevno folijo pa predstavlja element, od katerega dalje je mogoča sledljivost blanketa registrske tablice (za ta postopek je naročnik zahteval, da se izvaja na območju Republike Slovenije). Postopek laminacije je delovni proces nalepljenja samolepilne retroodsevne folije na aluminijasto podlago, zato je vtisovanje serijske številke ključni element za sledljivost registrske tablice, naročnik pa ni uspel izkazati, da zgolj hkratnost delovnega procesa laminacije in vtisovanja serijske številke omogočata sledljivost posameznega blanketa oziroma obratno, ni uspel izkazati, da samostojno izvedena faza laminacije in kasneje izvedeno vtisovanje serijske številke onemogočata sledljivost registrske tablice.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija sledi navedbi vlagatelja, da naročnik ni podal utemeljenega razloga za krajevno vezanost delovne faze postopka laminacije na območje Republike Slovenije. Državna revizijska komisija izpostavlja določilo 9. člena (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) ZJN-2, ki med drugim določa: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

V mejah zahtevka je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni podal utemeljenega razloga, ki bi opravičeval dejstvo, da se mora postopek laminacije izvajati na območju Republike Slovenije, zato zaključuje, da je naročnik s tovrstno opredelitvijo kršil navedeni 9. člen ZJN-2. Namreč, naročnik z neutemeljeno zahtevo po izvedbi faze laminacije na območju Republike Slovenije ponudnike, ki postopka laminacije ne morejo zagotoviti na območju Republike Slovenije (oziroma bi bila izvedba laminacije na območju Republike Slovenije povezana z nesorazmerno visokimi stroški, kar bi ponudnikom onemogočilo konkuriranje s t.i. domačimi ponudniki) spravlja v neenakopraven položaj nasproti ponudnikom, ki razpolagajo s proizvodnimi kapacitetami za postopek procesa laminacije na območju Republike Slovenije.
Neupravičena vezanost procesa laminacije na območje Republike Slovenije med ponudniki povzroča nedopustno razlikovanje, zaradi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik z določitvijo zahteve razpisne dokumentacije po kraju izvajanja procesa laminacije, kakor izhaja iz 50. točke Dodatka razpisne dokumentacije z dne 15.07.2010, kršil temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov iz 9. člena ZJN-2.


Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da je zahteva naročnika po predložitvi reference v vrednosti 4.000.000,00 EUR diskriminatorna.

Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v II. delu razpisne dokumentacije v točki 4.8. SEZNAM NAJPOMEMBNEJšIH DOBAV PONUDNIKA zahteval, da mora ponudnik na obrazcu iz priloge št. II/4 podati seznam najpomembnejših dobav v zadnjih treh letih na področju izdelave registrskih tablic ali drugih izdelkov, ki temeljijo na materialih iz Priloge št. II/8 in tehnologijah iz Priloge št. II/9 te razpisne dokumentacije, s katerimi se izdelujejo registrske tablice, z navedbo podatkov o vrsti artikla, pogodbenem partnerju - naročniku (naziv, kontaktna oseba, telefon), o obdobju realizacije ter finančnem obsegu poslovanja v EUR brez DDV. Naročnik si pridržuje pravico preverjanja navedenih podatkov in od ponudnika zahtevati naknadno predložitev ustreznih dokazil. Ponudnik mora imeti v navedenem obdobju najmanj 1 tovrstno referenco. V izkazovanje zahtevanega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca iz Priloge št. II/4.
Naročnik je v 24. točki Dodatnih pojasnil v zvezi s pripravo ponudbe in spremembe razpisne dokumentacije z dne 15.07.2010, kot odgovor na vprašanje " Ali je pomembno, v kakšni vrednosti je bil izveden posel in ali je dovolj referenca tudi za posel v višini 100 EUR" odgovoril " Referenca za posel v višini 100 EUR ni dovolj. V točki 4.8 iz II. dela razpisne se doda zahteva, da mora imeti ponudnik v navedenem obdobju najmanj 1 tovrstno referenco, v vrednosti najmanj 4.000.000,00 EUR. Glede na navedeno spremembo razpisne dokumentacije (in spremembo glede na naslednje - 25. vprašanje) vam posredujemo spremenjeni strani 8 in 24 razpisne dokumentacije, kateri zamenjajte s stranema 8 in 24 v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila.".

Naročnik je zahtevo po predložitvi reference v dodatku z dne 15.07.2010 spremenil tako, da morajo ponudniki podati seznam najpomembnejših dobav v zadnjih treh letih na področju izdelave registrskih tablic ali drugih izdelkov, ki temeljijo na materialih iz Priloge št. II/8 in tehnologijah iz Priloge št. II/9 te razpisne dokumentacije, s katerimi se izdelujejo registrske tablice, z navedbo podatkov o vrsti artikla, pogodbenem partnerju - naročniku (naziv, kontaktna oseba, telefon), o obdobju realizacije ter finančnem obsegu poslovanja, pri čemer mora biti ena referenca v vrednosti najmanj 4.000.000,00 EUR.
Določitev obravnavane referenc ima temelj v 45. členu ZJN-2 (tehnična in/ali kadrovska sposobnost), ki med drugim določa, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov:
- najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Namen referenc je v dokazovanju sposobnosti ponudnika in sicer, da je ponudnik zaradi svojih preteklih izkušenj kompetenten ponudnik, ki je zmožen kvalitetno izvesti predmet javnega naročila. Vendar pa 41. člen ZJN-2 naročniku postavlja omejitev pri opredelitvi zahtev glede sposobnosti ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, saj mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik podal zahtevo, da mora ponudnik izkazati, da je v zadnjih treh letih izvedel dobave na področju izdelave registrskih tablic ali drugih izdelkov, ki temeljijo na materialih in tehnologijah razpisne dokumentacije, s katerimi se izdelujejo registrske tablice, z navedbo podatkov o vrsti artikla, pogodbenem partnerju - naročniku (naziv, kontaktna oseba, telefon), o obdobju realizacije ter finančnem obsegu pri čemer mora biti najmanj ena tovrstna referenca, v vrednosti najmanj 4.000.000,00 EUR. Ponudniki morajo torej navesti, kakšno dobavo so izvedli, za katerega pogodbenega partnerja, v kakšnem časovnem obdobju in vrednosti v EUR brez DDV pri čemer mora biti najmanj 1 tovrstna referenca, v vrednosti najmanj 4.000.000,00 EUR.

Naročnik zahtevo po vrednosti reference v višini najmanj 4.000.000,00 EUR utemeljuje s tem, da se predmet javnega naročila izvaja v večjih količinah in posledično višjih vrednostih, izvedba predmeta pa je tvegana in zahtevna. Pri izračunu vrednosti reference je naročnik upošteval približno enoletno vrednost javnega naročila ob trenutnih vrednostih registrskih tablic, referenca v vrednosti 4.000.000,00 EUR pa naj bi dokazovala, da je ponudnik (ki je bil sposoben izvesti javno naročilo v vrednosti 4.000.000,00 EUR v treh letih) sposoben izvesti javno naročilo v vrednosti 4.000.000,00 EUR v enem letu.

Državna revizijska komisija ponovno izpostavlja smisel referenc, to je dokazovanje zmožnosti izvedbe predmeta javnega naročila. Predmet obravnavanega javnega naročila je specifičen in zajema posebno tehnologijo in obdelavo posebnih materialov ter obsega posebna znanja in sposobnosti strokovnega kadra. Zato Državna revizijska komisija ocenjuje, da je že samo izkazovanje, da je ponudnik izvedel tovrstno dobavo v zadnjih treh letih zadosten znak, ki izkazuje, da je ponudnik usposobljen za izvedbo tovrstnih poslov. Kajti ni mogoče slediti argumentaciji naročnika, da je referenca v vrednosti posla najmanj 4.000.000,00 EUR kriterij, ki dokazuje, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je izvedba predmeta posla zahtevna in tvegana, pri čemer ne gre prezreti ravno vsebine izvedbe predmeta javnega naročila. Ravno zaradi tehnično zahtevne izvedbe predmeta javnega naročila ponudniki po mnenju Državne revizijske komisije že s predložitvijo reference o dobavi tovrstnih predmetov v obdobju treh let izkazujejo, da so sposobni izvesti predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija je pri odločitvi o nepovezanosti in nesorazmernosti zahteve po predložitvi reference v višini 4.000.000,00 EUR imela v uvidu tudi majhnost domačega trga in drugačno prakso izvedbe javnih naročil na območju širše Evrope, kjer kot naročnik nastopajo posamične upravne enote in se ne izvajajo javna naročila za območje celotne države. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj uspel izkazati neupravičenost zahteve po predložitvi reference v višini 4.000.000,00 EUR, zato je njegovim revizijskim navedbam v tem delu sledila.

Državna revizijska komisija zaključuje, da zahteva po predložitvi najmanj ene reference v višini 4.000.000,00 EUR ni sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Zato je potrebno ugotoviti, da je naročnik s tovrstno odločitvijo kršil določilo 41. in 10. člena ZJN-2, ki od naročnika zahteva izvajanje javnega naročanja sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.


Glede na vse predhodno zapisano je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu o razveljavitvi spornih določil razpisne dokumentacije ugodila. Državna revizijska komisija je, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, razveljavila določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na zahtevo naročnika po izvedbi delovnega procesa laminacije na območju Republike Slovenije in na zahtevo naročnika po predložitvi najmanj ene reference v višini 4.000.000,00 EUR, kot to izhaja 24. in 50. točke Dodatnih pojasnil v zvezi s pripravo ponudbe in spremembe razpisne dokumentacije, objavljenih dne 15.07.2010.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa


V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka, in sicer zneska plačane takse v višini 5.000,00 EUR. Zahtevi za povračilo stroška vplačane takse je naročnik s sklepom, s katerim je zahtevku za revizijo delno ugodil, v celoti ugodil.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznala še ostale potrebne stroške, nastale z revizijo in sicer strošek za izdelavo strokovnega mnenja v višini 500,00 EUR.
Vlagatelj je za izdelavo strokovnega mnenja založil predujem v višini 500,00 evrov. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 500,00 evrov, zato preostanka založenega zneska (predujma) ni.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 500,00 evrov, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 02.11.2010

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana