018-288/2010 Občina Krško

Številka: 018-288/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek-šinko, članice mag. Nataše Jeršič in članice Miriam Ravnikar šurk, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "[m]odernizacija, preplastitve lokalnih cest in javnih poti v občini Krško" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Trdinova ulica 7, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA KRšKO, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05. novembra 2010 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 22. septembra 2010 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA", številka 351-155/2010 O605, z dne 01. septembra 2010.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.504,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. junija 2010 sprejel sklep (številka 351-155/2010 O605) o začetku postopka oddaje javnega naročila "[m]odernizacija, preplastitve lokalnih cest in javnih poti v občini Krško", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 18. junija 2010 objavljeno na Portalu javnih naročil in sicer pod številko objave JN5248/2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb številka 351-155/2010 O605, z dne 29. julija 2010, so v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno prispele štiri ponudbe.

Naročnik je dne 01. septembra 2010 sprejel "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA", številka 351-155/2010 O605 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "Asfalti Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 03. septembra 2010, dne 07. septembra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo "ZAHTEV[A] ZA VPOGLED V PONUDBENO DOKUMENTACIJO in ZAHTEV[A] ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODDAJE JAVNEGA NAROČILA", številka 01-PKS-JR-JN 90/10. Naročnik je dne 09. septembra 2010 sprejel "DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE št. JN5248/2010"â??, številka 351-155/2010 O605, ki jo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 13. septembra 2010.

Vlagatelj je dne 22. septembra 2010, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, z dne 22. septembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke na vlogi, prejel dan kasneje. V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi utemeljenost navedb vlagatelja in razveljavi odločitev (obvestilo) o oddaji javnega naročila, pa tudi, da "naročnik izda novo odločitev o izbiri v kateri ugotovi, da je ponudba vlagatelja glede na merilo za izbiro najugodnejša", ter, da naročnik vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj glede ravnanj naročnika v povezavi z izbrano ponudbo
- zatrjuje, da obrazca številka 10 v izbrani ponudbi, poimenovanega "[i]zjava o upoštevanju veljavnih predpisov", ni podpisala upravičena oseba, ker takšna izjava ne zavezuje, pa "to pomeni najmanj formalno pomanjkljivost, ki bi jo moral naročnik upoštevati tako, da bi izbranega ponudnika opozoril po 78. členu ZJN",
- zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi predložil "dve izjavi banke, da bo predložila garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in garancijo za odpravo napak v garancijskem roku", na obeh pa sta banki izdajo garancij pogojevali "v skladu z njeno poslovno politiko", kar pomeni da (ker sta pogojni) nista veljavni in sta popolnoma neupoštevni,
- zatrjuje, da bi moral naročnik izbrano ponudbo označiti za neprimerno, saj bančna garancija za resnost ponudbe v izbrani ponudbi ne vsebuje prave (krajevne) pristojnosti sodišča v primeru spora med upravičencem in banko,
- zatrjuje, da bančna garancija in izjave bank v izbrani ponudbi vsebujejo označbo, da gre za javno naročilo male vrednosti, čeprav v konkretnem primeru temu ni tako.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 351-155/2010 O605, z dne 24. oktobra 2010 (očitna napaka: pravilno 24. septembra 2010; opomba Državne revizijske komisije), pozval, da v treh dneh po prejemu poziva zahtevek za revizijo dopolni "s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN-UPB5". Pooblaščenec vlagatelja je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, omenjeni poziv prejel dne 27. septembra 2010, dne 29. septembra 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo, poimenovano "[d]opolnitev zahtevka za revizijo", znak vlagatelja 01 PKS JR JN 90/10, skupaj s prilogo (poimenovano "[p]otrdilo o plačilu").

Naročnik je dne 13. oktobra 2010 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, kot neutemeljeno pa je (v obrazložitvi omenjene odločitve) zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- meni, da je ocena vlagatelja glede primernosti (izbrane) ponudbe povsem napačna,
- zatrjuje, da nima strokovnega znanja, da bi lahko preverjal pristnost podpisov v ponudbi predloženih izjav, če bi dvomil o vsebini izjave, ki sicer v razpisni dokumentaciji ni bila predvidena kot dokazilo za izpolnjevanje obveznih pogojev, pa bi to v fazi ocenjevanja ponudb tudi storil,
- zatrjuje, da predložitve izjav banke, da bo izdala bančni garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijskem roku v razpisni dokumentaciji ni zahteval, temveč je zahteval samo predložitev obeh podpisanih vzorcev garancij,
- zatrjuje, da je že v razpisni dokumentaciji navedel, da bo v primeru, če bo ponudnik predložil drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, tako ponudbo štel kot formalno nepopolno.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 18. oktobra 2010, dne 19. oktobra 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo, poimenovano "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA REVIZIJE", z dne 19. oktobra 2010, v kateri naročnika obvešča, da pri zahtevku za revizijo vztraja, obenem pa zahteva, da o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 351-155/2010 O605, z dne 21. oktobra 2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 18. junija 2010, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Smiselno povsem enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije. Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) pa je bilo objavljeno po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej po 11. aprilu 2010, se postopek oddaje tega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki veljajo po uveljavitvi (novele) ZJN-2B.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) zatrjuje, da bi moral naročnik izbrano ponudbo označiti za neprimerno, saj bančna garancija za resnost ponudbe v izbrani ponudbi ne vsebuje prave (krajevne) pristojnosti sodišča v primeru spora med upravičencem in banko.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu (poglavje "III. POGOJI FORMALNO POPOLNE PONUDBE IN IZBOR" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogojev za udeležbo pri oddaji javnega naročila gradenj; v nadaljnjem besedilu: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek v povezavi s petnajsto alinejo petega odstavka na strani 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) nadalje določil, da bo popolna tista ponudba, ki bo vsebovala "naslednje, v celoti izpolnjene obrazce in izjave", med drugim tudi Obrazec številka 14, poimenovan "[v]zorec bančne garancije za resnost ponudbe" (v nadaljnjem besedilu: obrazec številka 14). Naročnik je pri tem poudaril, da je obrazec številka 14 (v ponudbi) obvezen (zadnji odstavek na strani 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V razpisni dokumentaciji je naročnik določil tudi, da mora ponudnik za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika naročniku predložiti bančne garancije ali ustrezna zavarovanja pri zavarovalnicah, bančne garancije (te morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv) pa morajo biti izdane po vzorcih iz razpisne dokumentacije (prvi odstavek poglavja "VI. FINANČNA ZAVAROVANJA, S KATERIMI PONUDNIKI ZAVARUJEJO IZPOLNJEVANJE SVOJIH OBVEZNOSTIV POSTOPKU JAVNEGA NAROČILA" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Originalno bančno garancijo za resnost ponudbe ali ustrezno zavarovanje pri zavarovalnici so bili ponudniki dolžni predložiti s ponudbo, predloženo finančno zavarovanje pa ni smelo bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ni smelo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik, ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko (prvi odstavek alineje "a) finančno zavarovanje za resnost ponudbe" poglavja "VI. FINANČNA ZAVAROVANJA, S KATERIMI PONUDNIKI ZAVARUJEJO IZPOLNJEVANJE SVOJIH OBVEZNOSTIV POSTOPKU JAVNEGA NAROČILA" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Kot izhaja iz prvega odstavka 69. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007 s spremembami), se v primeru, če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če je to sodišče stvarno pristojno. Sporazum strank velja, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja.

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v izbrano ponudbo, pri tem pa ugotovila, da se v njej nahaja original bančne garancije (številka 29363/64) za resnost ponudbe, iz katere med drugim izhaja, da je "[z]a razreševanje morebitnih sporov" "pristojno stvarno sodišče v Mariboru". Ker iz razpisne dokumentacije izhaja zaključek naročnika, da bo popolna (le) tista ponudba, ki bo vsebovala (tudi) v celoti izpolnjen obrazec številka 14, prav tako pa (izrecna) naročnikova zahteva, da
- morajo biti bančne garancije izdane po vzorcih iz razpisne dokumentacije,
- naj ponudniki pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu,
je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v obrazec številka 14 (poimenovan "GARANCIJA ZA RESNOST PONUDBE"), ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da iz obrazca številka 14, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, izhaja zahteva, da ponudnik ponudbi priloži originalno bančno garancijo, ki mora vsebinsko in pomensko ustrezati vzorcu, v obrazcu številka 14 pa je med drugim še navedeno, da "[m]orebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Krškem".

Da bančna garancija za resnost ponudbe, ki se nahaja v izbrani ponudbi, v izpostavljenem delu, "ni pravil[na]", je ugotovil tudi sam naročnik, saj je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s pozivom številka 351-155/2010 O605, z dne 26. avgusta 2010, poimenovanim "[z]ahteva za dopolnitev ponudbe za JN5248/2009"â??, pozval, naj "dostavi garancijo za resnost ponudbe in sicer s pravilno navedbo sodišča za reševanje sporov", "saj ni navedeno pravo pristojno sodišče za reševanje sporov med banko in upravičencem. Pristojno sodišče je sodišče v Krškem". Prav tako je naročnik v obrazložitvi obvestila o oddaji naročila zapisal, da je strokovna komisija naročnika po pregledu izbrane ponudbe ugotovila, da je ta formalno nepopolna, zato je od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zahteval, da svojo ponudbo ustrezno dopolni, slednji pa je to tudi storil.

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neustreznost originala bančne garancije (številka 29363/64) za resnost ponudbe, ki se nahaja v izbrani ponudbi, v delu, v katerem je navedeno, da je "[z]a razreševanje morebitnih sporov" "pristojno stvarno sodišče v Mariboru" (ne pa, da "[m]orebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Krškem", kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, saj predloženo finančno zavarovanje ni smelo vsebovati spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko), vsebinske narave. O slednjem med naročnikom in vlagateljem niti ni spora, saj je v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) vlagatelj zapisal, da "[t]akšna napaka v ponudbi zbranega ponudnika" "predstavlja vsebinsko nepopolnost", naročnik pa je v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4) kljub temu, da je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v tem delu na podlagi 78. člena ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe, zapisal, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponudbi priložil originalno bančno garancijo, ki pa "vsebinsko in pomensko ne ustreza vzorcu v razpisni dokumentaciji", "saj ni navedeno pravo pristojno sodišče za reševanje sporov med banko in upravičencem".

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je "dopolnitev izbranega ponudnika" "napačna in nezakonita", naročnik pa je s tem, ko je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na podlagi 78. člena ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe iz razloga, ker je bančna garancija (številka 29363/64) za resnost ponudbe (v odnosu do razpisne dokumentacije) vsebovala spremenjeno krajevno pristojnost za reševanje sporov med upravičencem in banko, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom, 16. točko prvega odstavka 2. člena ter 9. členom ZJN-2, pa tudi (doslej izpostavljene) določbe lastne razpisne dokumentacije. V skladu z določbami ZJN-2 in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije namreč naročnik ni imel ustrezne pravne podlage, da je izbrano ponudbo v konkretnem primeru iz zadevnega razloga označil za formalno nepopolno. Izbrana ponudba je bila v konkretnem primeru (že ob njeni predložitvi oziroma ob poteku roka za prejem ponudb, torej pred naročnikovim pozivanjem na njeno dopolnitev) vsebinsko nepopolna, ne pa (zgolj) formalno nepopolna, pri čemer ne gre prezreti, da je naročnik
- v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da predloženo finančno zavarovanje ne sme vsebovati "spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko" (prvi odstavek alineje "a) finančno zavarovanje za resnost ponudbe" poglavja "VI. FINANČNA ZAVAROVANJA, S KATERIMI PONUDNIKI ZAVARUJEJO IZPOLNJEVANJE SVOJIH OBVEZNOSTIV POSTOPKU JAVNEGA NAROČILA" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe),
- ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, iz razloga, ker original bančne garancije (številka 29363/64) za resnost ponudbe, ki se nahaja v izbrani ponudbi, vsebuje navedbo, da je "[z]a razreševanje morebitnih sporov" "pristojno stvarno sodišče v Mariboru" (ne pa, da "[m]orebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Krškem", kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji), v tem delu na podlagi 78. člena ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe,
kar vodi do sklepa, da je naročnik sporazumu o krajevni pristojnosti (stvarno pristojnega sodišča v Krškem) pripisal velik (bistven) pomen. Ponudnik oziroma ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje (po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila) že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se zato lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti, pa tudi zgolj na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno (kot v konkretnem primeru) iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za prejem ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe ni dopustno.

Na navedeni zaključek Državne revizijske komisije ne vpliva zatrjevanje naročnika, da je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo "v primeru, če bo ponudnik predložil drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, štel tako ponudbo kot formalno nepopolno". V konkretnem primeru namreč ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni predložil druge vrste finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, temveč je predložil isto vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji (bančno garancijo), a s spremenjeno krajevno pristojnostjo za reševanje sporov med upravičencem in banko.

Na navedeni zaključek Državne revizijske komisije ne vpliva niti zatrjevanje naročnika, da "je ocena vlagatelja glede primernosti" izbrane ponudbe "povsem napačna". Napačna kvalifikacija (pravne podlage) namreč vlagatelju ne more škodovati, saj zadostuje, da vlagatelj navede dejstva (in dokaze) za zatrjevane kršitve, na katera opira svoj zahtevek za revizijo, Državna revizijska komisija pa mora oceniti, ali je takšen zahtevek za revizijo utemeljen in (če je) po katerem predpisu oziroma po kateri pravni podlagi. Vlagatelju njegovega zahtevka tako ni potrebno pravno kvalificirati, tudi v primeru, če ga pravno kvalificira, pa lahko Državna revizijska komisija uporabi drugačno pravo kvalifikacijo. Pravilno pravno kvalifikacijo določijo pravna pravila (materialno pravo).

Prav tako na navedeni zaključek Državne revizijske komisije ne vpliva sklicevanje vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije številka 018-429/06-43-3625, z dne 23. novembra 2006, saj je bil ta (kot bistveno) sprejet na podlagi drugega (materialnega) zakona in sicer na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004).

Ker je Državna revizijska komisija že doslej zaključila, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na podlagi 78. člena ZJN-2 pozval na dopolnitev ponudbe iz razloga, ker je bančna garancija (številka 29363/64) za resnost ponudbe (v odnosu do razpisne dokumentacije) vsebovala spremenjeno krajevno pristojnost za reševanje sporov med upravičencem in banko, kršil (že doslej naštete) določbe ZJN-2, pa tudi (doslej navedene) določbe lastne razpisne dokumentacije, v nadaljevanju ni obravnavala preostalih (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih v povezavi s preverjanjem popolnosti izbrane ponudbe zatrjuje vlagatelj. Tudi obravnava omenjenih zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na položaj vlagatelja v zadevnem revizijskem postopku.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v delu pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj predlaga, da "Državna revizijska komisija preveri in ugotovi utemeljenost navedb vlagatelja in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji naročila z dne 3.9.2010") ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA", številka 351-155/2010 O605, z dne 01. septembra 2010.

V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da "naročnik izda novo odločitev o izbiri v kateri ugotovi, da je ponudba vlagatelja glede na merilo za izbiro najugodnejša", Državna revizijska komisija opozarja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih odločitvah, na primer v sklepu številka 018-307/2009-10, z dne 02. februarja 2010, v sklepu številka 018-024/2010-9, z dne 26. februarja 2010, v sklepu številka 018-054/2010-32, z dne 28. aprila 2010, v sklepu številka 018-93/2010-3, z dne 07. maja 2010, v sklepu številka 018-73/2010-3, z dne 24. maja 2010, v sklepu številka 018-120/2010-3, z dne 15. junija 2010, ter v sklepu številka 018-209/2010-14, z dne 30. septembra 2010, v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (to naročnik sprejme v postopku oddaje javnega naročila, ne pa v postopku revizije) še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more naložiti naročniku, da "izda novo odločitev o izbiri v kateri ugotovi, da je ponudba vlagatelja glede na merilo za izbiro najugodnejša".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne "stroške revizijskega postopka kot so specificirani v stroškovniku" "v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila" in sicer:
- "taksa za revizijo po odmeri" "5.000,00 EUR"
- "odvetniška nagrada po 19.čl. ZOdv-C" "1.400,00 EUR"
- "pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve po ZOdvT tar. št. 6002" "20,00 EUR"
- "DDV 20% (pooblaščenec je zavezanec za DDV - vpogled v register davčnih zavezancev)".

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti tretji in šesti odstavek 22. člena ZRPJN) priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
- takso (za zahtevek za revizijo) v višini 5.000,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in 35/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije) ter Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 - ZOdv-C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odvetniški tarifi), in sicer po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera,
- izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 22. člena ZRPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
- 20 % davek na dodano vrednost v višini 84,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za revizijski postopek in izdatke (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, ki izkazuje stanje podatkov na dan 05. novembra 2010, dostopen pa je na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška pisarna, ki zastopa vlagatelja, v seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 5.504,00 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi "morebitne dodatno nastale stroške". V skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva povrnitev morebitno dodatno nastalih stroškov, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) nastali, vlagatelj dolžan specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni) dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.504,00 eurov (EUR) in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po poteku tega roka (v primeru zamude) pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05. novembra 2010


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




































Vročiti:
- OBČINA KRšKO, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško
- Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Trdinova ulica 7, 1000 Ljubljana
- ASFALTI PTUJ, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana
- spis zadeve - arhiv Državne revizijske komisije