018-261/2010 Dom Tisje

Številka: 018-261/2010-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata Miriam Ravnikar šurk ter članic senata Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja biološke čistilne naprave 500 PE", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PURGATOR, d.o.o., Novi trg 9, Postojna, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM TISJE, Črni Potok 13, šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 10. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 9. 8. 2010 se v delu, v katerem je vlagatelj predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, ki izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 9. 7. 2010, pod št. JNVV-0001/2010-Ob, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.939,20 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 11. 6. 2010 pod št. objave JN4948/2010 objavil obvestilo o javnem naročilu "Izgradnja biološke čistilne naprave 500 PE".

Naročnik je dne 9. 7. 2010 pod št. JNVV-0001/2010-Ob izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikoma v skupni ponudbi ENERGOPLAN, d.d., Pod hribom 55, Ljubljana in Regeneracija nakup, predelava, prodaja, d.o.o., Kamniška cesta 47, Vodice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 8. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikovega sklepa z dne 4. 8. 2010, s katerim je naročnik zavrnil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter, da se mu dovoli vpogleda v celotno ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je hkrati predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je najprej zatrjeval kršitve naročnika v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom ter v postopkovno dokumentacijo, ker naročnik vlagatelju ni dovolil vpogleda zaradi dejstva, ker naj bi bila ponudba vlagatelja nesprejemljiva in ker vlagatelj v zahtevku za vpogled ni navajal suma točno določenih kršitev naročnika.

Vlagatelj je dalje izpodbijal naročnikovo ugotovitev o nesprejemljivosti ponudbe vlagatelja.

Vlagatelj je prepričan, da je naročnik priviligiral izbranega ponudnika, saj je njegovo ponudbo ocenil kot popolno, čeprav naj bi bila njegova ponudba nepopolna. Naročnik pa je ostalim ponudnikom poskušal odvzeti možnost pravnega varstva na način, da naj bi naknadno spreminjal ocenjeno vrednost predmetnega naročila. Zaradi nedovolitve vpogleda vlagatelj sumov glede prilagajanja ocenjene vrednosti v postopkovnih dokumentih naročnika ne more bolj konkretizirati, saj ni imel vpogleda v dokumente in ni bil seznanjen z internimi pravili naročnika v zvezi z določanjem ocenjene vrednosti oziroma finančnih podlag za izvedbo naročila. Vlagatelj zato naročnika oziroma Državno revizijsko komisijo poziva, da natančno proučita vse razpoložljive dokumente, iz katerih izhaja višina zagotovljenih sredstev in ugotovita sprejemljivost ponudbe vlagatelja. Določanje ocenjene vrednosti oziroma zagotovljenih sredstev, na podlagi katerih se odloča o sprejemljivosti ponudbe, ni predmet postopka oddaje javnega naročila, temveč mora biti takšna vrednost opredeljena v dokumentih, ki urejajo finančno poslovanje naročnika. Iz navedenih dokumentov je po prepričanju vlagatelja razvidno, da je višina zagotovljenih sredstev višja od zneska 195.000 EUR brez DDV. Vpogled v cene pridobljenih ponudb namreč jasno razkriva, da se tri ponudbe gibljejo v okviru vrednosti od 263.239,86 EUR do 278.278,97 EUR z DDV. Zgolj izbrani ponudnik je ponudil krepko nižjo ceno, in sicer 229.156,70 EUR z DDV. Vlagatelj je še navajal, da je, glede na to, da je večina ponudbenih cen bistveno višja od ocenjene vrednosti, oziroma kot to trdi naročnik, celo od zagotovljenih sredstev, evidentno, da za navedeno ocenjeno vrednost oziroma zagotovljena sredstva naveden obseg del v zahtevani kvaliteti ni izvedljiv in je hkrati realna ocena vrednosti tovrstnih storitev na trgu višja od višine, ki jo je v odločitvi o oddaji naročila navedel naročnik. To ob dejstvu, da je bila za projekt izdelana investicijska in projektna dokumentacija, ki upošteva trenutne razmere na trgu in ekonomsko ceno, ter na podlagi katere naročnik sprejme ustrezne finančne dokumente, indicira na to, da je dejanska višina ocenjenih oziroma zagotovljenih sredstev višja od navedene v odločitvi o oddaji naročila.

Vlagatelj je dalje zatrjeval razloge, zaradi katerih je prepričan, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ni registriran za opravljanje dejavnosti poskusnega obratovanja (po SKD dejavnost 37.000 Ravnanje z odplakami), kar izhaja iz priloženih izpiskov iz sodnega registra in AJPESA. Ker izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalci in je očitno, da bo dela opravljal sam, je potrebno zaključiti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje osnovnega pogoja registracije za opravljanje predmetnega naročila, kar je naročnik zahteval v točki 2.2.2 (Poklicna sposobnost) razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je podal lažno izjavo, v zvezi s čimer bi naročnik moral ustrezno ukrepati.

Naročnik je s sklepom št. JNVV-0002/2010, izdanim dne 24. 8. 2010, zahtevku za revizijo vlagatelja v delu, v katerem je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ugodil in vlagatelju dne 31. 8. 2010 omogočil vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo ponudnikov ter vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 9. 2010 vložil dopolnitev zahtevka za revizijo, s katerim je vztrajal pri predlogu, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila.

Glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na nesprejemljivost ponudbe vlagatelja, je vlagatelj navajal, da vztraja pri navajanjih iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj Državno revizijsko komisijo prosi, da natančno prouči vse razpoložljive dokumente, iz katerih izhaja višina zagotovljenih sredstev. Kljub vpogledu v postopkovno dokumentacijo naročnika vlagatelju niso bili predloženi dokumenti, na podlagi katerih je bila osnovana ocenjena vrednost oziroma zagotovljena sredstva naročnika. Sklep o začetku postopka namreč zgolj povzema v prejšnjih investicijskih dokumentih opredeljeno ocenjeno vrednost oziroma zagotovljena sredstva, v navedene dokumente pa vlagatelj ni imel vpogleda.

Vlagatelj je v zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na nepopolnost izbranega ponudnika, navedel, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje osnovnega pogoja registracije za poskusno obratovanje.

Vlagatelj pa je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil dodatne nepravilnosti, in sicer najprej glede referenc. Izbrani ponudnik je prijavil referenco čistilna naprava za odpadne vode in desalinacija pitne vode J.B. v vrednosti 592.000,00 EUR brez DDV, glede katere pa po mnenju vlagatelja iz poimenovanja reference izhaja, da je referenca sestavljena iz dveh različnih sklopov, čistilne naprave za odpadne vode in desalinacije pitne vode. Naročnik bi moral pred sprejemom odločitve o oddaji naročila od izbranega ponudnika pridobiti podatke o tem, kolikšen del vrednosti predstavlja sklop izgradnje čistilne naprave za odpadne vode, brez desalinacije pitne vode. Kratko obdobje izgradnje namreč kaže na to, da je bil predmet reference zgolj vgradnja tipske čistilne naprave, saj v tako kratkem času ni mogoče zgraditi čistilne naprave, izvesti zagona, poskusnega obratovanja in prvih meritev. Skladno s predračunom izbranega ponudnika dobava in montaža tipske čistilne naprave ne presega vrednosti 65.000,00 EUR, kar ne zadostuje za izpolnjevanje referenčnega pogoja, postavljenega v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je dalje navajal, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, s tem, ko je izbranega ponudnika večkrat pozival k odpravljanju iste formalne nepopolnosti, t.j. natančnega pojasnila, katero čistilno napravo izbrani ponudnik ponuja v postavki 3, 2.0. Betonarska dela v delu popisov B. Izbrani ponudnik je v prvem odgovoru namesto natančnega pojasnila, katero čistilno napravo ponuja, zgolj pavšalno navedel, da ponuja čistilno napravo, ki ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. še več, izbrani ponudnik je jasno zapisal, da v trenutku oddaje ponudbe še ne ve, katero čistilno napravo ponuja, saj bo izbiro dobavitelja in s tem tudi vrsto čistilne naprave opravil šele, če bo izbran. Nejasnost odgovora se kaže tudi v dikciji, da ponuja "ČN B. oziroma podobno z enakimi karakteristikami". Naročnik bi že iz tega razloga moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi opozarja na podajo variantne ponudbe, kar je prav tako razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika. V nasprotju s tem je naročnik izbranega ponudnika ponovno pozval k odpravi iste formalne nepopolnosti. Vlagatelj glede tega opozarja na prakso Državne revizijske komisije, ki je večkrat izpostavila, da iz določbe 78. člena ZJN-2 nedvomno izhaja, da navedena določba naročniku ne omogoča večkratnega pozivanja k odpravi istih formalnih nepopolnosti.

Naročnik je dne 17. 9. 2010, pod št. JNVV-0001/2010-R_sklep, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na nesprejemljivost ponudbe vlagatelj, je naročnik pojasnil, da je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila natančno navedel, da je ponudba vlagatelja nepopolna, ker je presegala zagotovljena finančna sredstva naročnika iz sklepa o začetku postopka z dne 7. 6. 2010. Navedeni sklep temelji na naslednjih dokumentih naročnika: 1. Projektna dokumentacija, 2. Poslovno finančni načrt za leto 2010: Viri sredstev za investicijska vlaganja v letu 2010, pri čemer naročnik posebej poudarja, da so sredstva v višini približno 50.000,00 EUR namenjena za izdelavo projektne dokumentacije, strojni, elektro in gradbeni nadzor, koordinatorja varnosti na gradbišču in pripravo razpisne dokumentacije ter vodenje postopka javnega naročila in 3. Sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: Soglasje k razporeditvi poslovnega izida za leto 2009. Iz navedenih dokumentov, ki jih je naročnik priložil sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je jasno razvidno, da naročnik nima dovolj sredstev, da izbere ponudbo vlagatelja. Trditev vlagatelja, da je naročnik z naknadnim spreminjanjem ocenjene vrednosti priviligiral izbranega ponudnika ter vlagatelju odvzel vsakršno možnost pravnega varstva, zato ne vzdrži.

Naročnik je dalje glede registracije izbranega ponudnika za poskusno obratovanje odgovoril, da je izbrani ponudnik ustrezno registriran za dejavnost 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline, v okvir katere spada tudi gradnja inženirskih objektov, kot so čistilne naprave. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti ponudnik registriran tudi za preizkušanje čistilne naprave. Ni stvar naročnika, da bi moral v vsakem primeru ugotavljati, ali registracija gradnje zajema vse posamezne dejavnosti znotraj te predmetne gradnje. Jasno je in to izhaja tudi iz prakse, da lahko pravni subjekt v zmanjšanem obsegu opravi tudi dejavnost, za katero ni registriran, kadar je to povezano z opravljanjem glavne dejavnosti. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi moral ponudnik predložiti dokazilo, na kakšen način bo izvajal poskusno obratovanje, zato tudi ni zahteval, da bi za to moral biti posebej registriran.

V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na referenco izbranega ponudnika, je naročnik navajal, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navajal dvome o ustreznosti reference, vendar vlagatelj svojih dvomov ni podkrepil ali dokazal z nobenimi dokazili, ki bi potrjevala njegove navedbe. Vlagatelj ostaja zgolj pri splošnih navedbah brez za to primernih dokazil.

Glede revizijskega očitka o večkratnem pozivanju formalnih nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika je naročnik odgovoril, da v delu tehničnih specifikacij ni podal posebej zahteve, da mora ponudnik že ob predložitvi ponudbe natančno opredeliti in poimensko navesti tip čistilne naprave, ki jo ponuja. Naročnik je že v tehnični specifikaciji (popisi del - poglavje 4 razpisne dokumentacije) pod postavko 3, 2.0 Betonerska dela v delu popisov B. Čistilna naprava vrste - precejalnik, ponudnikom dovolil, da lahko ponudijo tudi podobno napravo z enakimi karakteristikami: "Dobava ter postavitev in vgraditev tipskega "fiberglass" precejalnika PE-500, vključno z vsemi pomožnimi ter dodatnimi deli, zajeta tudi vsa naprava elektroinstalacije in krmiljenja, npr. B. ali podobna z enakimi karakteristikami". Navedba tipa čistilne naprave torej ob oddaji ponudbe ni bila pogoj. Naročnik je z zahtevkom za dodatno obrazložitev v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb želel zgolj pridobiti informacijo, katero čistilno napravo bo ponudnik ponudil, saj se mu je ponudbena cena za navedeno postavko zdela relativno nizka. Izbrani ponudnik s pojasnilom ni spremenil svoje ponudbe. Gre za primere, ko naročnik od ponudnika zahteva listine, ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bile zahtevane, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 9. 2010 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v vlogi navajal nova dejstva, ki se nanašajo na listine, ki jih je kot dokaz zagotovljenih finančnih sredstev priložil naročnik sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je glede izseka iz Poslovno finančnega načrta za leto 2010 navedel, da iz njega jasno izhaja, da ima naročnik za predmetno investicijo predvidena sredstva v višini 250.000,00 EUR. Navedba naročnika, da je od teh 250.000,00 EUR del sredstev v približni višini 50.000,00 EUR namenjenih še za druge storitve, ki so povezane s predmetno investicijo, je po mnenju vlagatelja zavajajoča in neresnična. Vlagatelj sicer pritrjuje, da je del zneska 250.000,00 EUR lahko namenjen tudi drugim postavkam, čeprav zaradi nepopolnosti posredovanega izseka iz poslovno finančnega načrta ne more izključiti možnosti, da so morda tem postavkam namenjena druga sredstva ali da je bil del teh storitev že opravljen oziroma plačan v letu 2009, vendar pa hkrati nasprotuje navedbi naročnika, da vrednost navedenih postavk znaša približno 50.000,00 EUR. V tej fazi javnega naročila bi moral naročnik razpolagati z natančno vrednostjo predmetnih postavk, ne pa zgolj s pavšalno oceno, brez kakršnekoli realne tržne osnove. Vlagatelj poudarja, da je strošek večine postavk, ki naj bi po navedbah naročnika znašale 50.000,00 EUR, že izveden in zato v aktih naročnika preverljiv. Strošek za razpisno in za projektno dokumentacijo mora biti znan, prav tako tudi vrednost nadzora. Vlagatelj kot dokaz podaja natančno razčlenitev in pregled vrednosti navedenih postavk, ki jih dokazuje s povezavami do posameznih spletnih strani. ZAPS vrednost izdelave projektne dokumentacije, skladno s pravilnikom o tarifnih pogojih projektantskih storitev, ki ga izdaja IZS, ocenjuje glede na vrednost GOI del in za investicije pod 500.000,00 EUR predvideva vrednost izdelave 4 do 5 % vrednosti GOI del. Vrednost izvedbe strojnega, elektro in gradbenega nadzora ter koordinatorja varnosti na gradbišču se, glede na naravo in vrednost projekta po podatkih, pridobljenih pri ponudnikih, giblje od 3 do 5 % vrednosti GOI del. Vrednost priprave razpisne dokumentacije in vodenje postopka javnega naročanja pa, glede na vrednost in zahtevnost investicije, ob upoštevanju cen, ki veljajo na trgu, nikakor ne more preseči 3 % vrednosti GOI del. Glede na navedeno bi znašal skupni znesek za te stroške maksimalno 13 % vrednosti GOI del. Ker ima naročnik na voljo sredstva v višini 250.000,00 EUR, pomeni, da bi strošek teh storitev znašal maksimalno 28.761,07 EUR, posledično pa za izvedbo GOI del ostane 221.238,93 EUR. Vlagatelj je dalje glede predloženega izseka iz projektne dokumentacije navajal, da je prav tako zavajajoč in ne more izkazovati višine zagotovljenih sredstev naročnika, saj ne vsebuje nobenega relevantnega opisa nameravane gradnje niti ne vsebuje detajlnih navedb, kakšen obseg del je zajet v navedenem dokumentu. Zato vlagatelj upravičeno trdi, da predmetni znesek ne izkazuje obsega del, kot je bil zahtevan z razpisno dokumentacijo, oziroma da obseg del ni identičen obsegu del iz razpisne dokumentacije. Glede sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je vlagatelj opozoril, da je navedeni dokument namenjen zgolj podajanju zavajajočega zneska razpoložljivih sredstev. Znesek iz tega dokumenta 190.000,00 EUR ni končni znesek, saj predstavlja zgolj sredstva iz poslovnega izida, na osnovi soglasja ministrstva. Ta znesek pa se je povečal še za 60.000,00 EUR iz naslova neporabljene amortizacije iz preteklih let, zato skupna razpoložljiva sredstva znašajo v višini 250.000,00 EUR. Vlagatelj je v nadaljevanju podal še svoja stališča do posameznih naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 9. 2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo z dne 5. 10. 2010 podal še preostalo razpisno dokumentacijo in pojasnilo glede izvedbe poskusnega obratovanja čistilne naprave, z vlogo z dne 21. 10. 2010 pa je, po pozivu Državne revizijske komisije in skladno z dokaznimi predlogi vlagatelja, podal dodatna pojasnila in dokazila glede višine zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega naročila in stroškov, ki so povezani s predmetno investicijo in so naročniku že nastali.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v listine, ki jih je kot dokaz priložil naročnik sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo in v dodatnem pojasnilu Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je pri odločitvi upoštevala tudi nova dejstva in izvedla nove predlagane dokaze, ki jih je vlagatelj navajal (predlagal) v vlogi z dne 24. 9. 2010, s katero je nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, saj se navedena dejstva in predlagani dokazi nanašajo na vsebino dokumentov, s katerimi se je vlagatelj seznanil šele po prejemu naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 30. 6. 2010. Iz izpodbijane odločitve naročnika o oddaji naročila z dne 9. 7. 2010 izhaja, da je naročnik kot najugodnejšo in popolno izbral ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko je vse ostale ponudbe izločil kot nesprejemljive in nepopolne.

Med strankama je najprej sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nesprejemljivo in nepopolno.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nesprejemljiva ponudba tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere ponudbena cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Kot je razvidno iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila z dne 9. 7. 2010, je naročnik odločitev o nesprejemljivosti ponudbe vlagatelja oprl na dejstvo, da višina ponujene cene vlagatelja presega zagotovljena finančna sredstva naročnika iz Sklepa o začetku postopka, izdanega dne 7. 6. 2010, pod št. JNVV-0001/2010-S, ki znašajo v višini 195.000,00 EUR brez DDV. Cena, ki jo je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, pa znaša v višini 263.239,86 EUR z DDV in torej presega ocenjeno vrednost predmetnega naročila, ki znaša skupaj z DDV 234.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da ocenjene vrednosti ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi naročnika za izvedbo predmetnega javnega naročila. Pravila glede določanja ocenjene vrednosti so namreč namenjena temu, da naročnik izbere ustrezen postopek oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 (metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov) mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Naročnik mora torej pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati skupno vrednost plačil, ki jih bo izvedel za poplačilo javnega naročila, ta pa je razumljivo odvisna tudi od cen na trgu. Ker mora naročnik plačila izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance in ki določajo, da mora imeti naročnik na ustrezni proračunski postavki ali postavki finančnega načrta zagotovljena sredstva za plačilo svojih obveznosti, je seveda ocenjena vrednost naročila v največ primerih enaka ali vsaj primerljiva zagotovljenim sredstvom, ki jih ima naročnik na razpolago za plačilo izstavljenih računov. Seveda pa zgolj višina ocenjene vrednosti naročila, ki jo naročnik določi v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila, nujno še ne pomeni, da ima naročnik točno v taki višini tudi zagotovljena sredstva. Zato je potrebno, kot to izhaja tudi iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije, v vsakem konkretnem primeru, glede na vse okoliščine, presoditi, v kolikšni višini ima naročnik zagotovljena finančna sredstva in, ali ponujena cena ponudnika ta sredstva presega.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ocenila, da je naročnik uspel prepričljivo izkazati, da ima zagotovljena sredstva v manjši višini, kot je ponujena cena vlagatelja, oziroma, drugače povedano, da ne glede na višino ocenjene vrednosti iz sklepa o začetku postopka z dne 7. 6. 2010, ponujena cena vlagatelja presega tako ocenjeno vrednost naročila kot tudi zagotovljena sredstva naročnika.

Državna revizijska komisija je takšen zaključek podala na podlagi presoje vseh dokazil, ki jih je naročnik priložil odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 17. 9. 2010 ter pojasnil in dokazil, ki jih je naročnik, po pozivu Državne revizijske komisije in skladno z dokaznimi predlogi vlagatelja v vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 24. 9. 2010, predložil Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 21. 10. 2010, ob hkratnem upoštevanju nasprotnih vlagateljevih trditev in dokazil.

Naročnik se je v odločitvi o zahtevku za revizijo skliceval na naslednje dokumente, ki jih je tudi priložil kot dokaz: 1. izsek iz projektne dokumentacije (Splošni podatki o nameravani gradnji), iz katerega izhaja, da skupna vrednost vseh del gradnje čistilne naprave 500 PE brez DDV znaša 150.000,00 EUR, 2. izsek iz poslovno finančnega načrta za leto 2010 (Viri sredstev za investicijska vlaganja v letu 2010), iz katerega so razvidna skupna sredstva za čistilno napravo v višini 250.000,00 EUR od tega je 60.000,00 EUR sredstev iz naslova obračunane amortizacije v breme stroškov za leto 2010 (del poskupine 462) ali neporabljene amortizacije iz preteklih let (del podskupine 980), preostanek 190.000,00 EUR pa iz sredstev poslovnega izida, na osnovi soglasja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kar potrjuje tudi dokument pod 3. Sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 24. 8. 2010.

Navedeni dokumenti sicer izkazujejo različne zneske, pri čemer dva dokumenta (pod 1. in 3. točko) izkazujeta višino sredstev pod višino ocenjene vrednosti 195.000,00 EUR brez DDV. Vendar pa, kot je to navajal tudi vlagatelj, navedena dokumenta ne izkazujeta višine zagotovljenih sredstev naročnika, ampak le (predvideno) višino vrednosti del za gradnjo čistilne naprave 500 PE 150.000,00 EUR (pri čemer ni jasno, kaj naj bi ta dela zajemala) ter višino sredstev 190.000,00 EUR, za katero je pristojno ministrstvo dalo soglasje naročniku, da se namenijo za čistilno napravo.

Med strankama pa je sporen dokument, ki predstavlja izsek iz poslovno finančnega načrta in ki izkazuje skupno višino sredstev za čistilno napravo 250.000,00 EUR.

Naročnik je glede navedene višine v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil, da je del navedenih sredstev v višini približno 50.000,00 EUR namenjen še za druge storitve, ki so potrebne in povezane z izvedbo izgradnje čistilne naprave, in sicer za izdelavo projektne dokumentacije, strojni, elektro in gradbeni nadzor, koordinatorja varnosti na gradbišču ter pripravo razpisne dokumentacije in vodenje postopka javnega naročila.

Vlagatelj je v vlogi z dne 24. 9. 2010 sicer pritrdil naročniku, da je del zneska 250.000,00 EUR lahko namenjen tudi drugim postavkam, vendar pa je nasprotoval navedbam naročnika, da naj bi te ostale postavke znašale v višini 50.000,00 EUR. Vlagatelj je zatrjevano nasprotovanje najprej konkretiziral s trditvijo, da vrednost izdelave projektne dokumentacije Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, skladno s pravilnikom o tarifnih pogojih projektantskih storitev, ki ga izdaja Inženirska zbornica Slovenije, ocenjuje, glede na vrednost gradbeno obrtniških (GOI) del in za investicije pod 500.000,00 EUR, v višini 4 do 5 % vrednosti GOI del. Vlagatelj je kot dokaz navedeni trditvi navajal povezavo do spletne strani http://www.zaps.si/index.php"mid=arhigram. Državna revizijska komisija po vpogledu v navedeno spletno stran ni našla podatka, ki bi potrjeval trditev vlagatelja, ampak se je pri tem odprla zgolj stran Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Državna revizijska komisija zato navedenega dokaza pri presoji ni mogla upoštevati, vlagateljevo trditev pa je kot neutemeljeno zavrnila. Vendar pa tudi naročnik v pojasnilu z dne 21. 10. 2010 ni z ničemer pojasnil in izkazal, kolikšni stroški za izdelavo projektne dokumentacije so že, oziroma bodo predvidoma nastali, zaradi česar je Državna revizijska komisija zaključila, da tudi naročnik ni izkazal, da je del sredstev od 50.000,00 EUR namenjenih za izdelavo projektne dokumentacije.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da se vrednost izvedbe strojnega, elektro in gradbenega nadzora ter koordinatorja varnosti na gradbišču, glede na naravo in vrednost projekta, po podatkih, pridobljenih pri ponudnikih, giblje od 3 do 5 % vrednosti GOI del. Vlagatelj je kot dokaz predlagal povezavo do spletne strani http://www.kl-invest.si/si/storitve/index.html. Državna revizijska komisija je vpogledala v navedeno spletno stran in ugotovila, da gre za spletno stran enega izmed ponudnikov, ki izvaja tovrstne storitve, pri čemer je sicer res navedeno, da se cene nadzora nad gradbenimi deli v primeru, ko generalni izvajalec izvaja tudi koordinacije del na objektu in nadzor vključuje celotno koordinacijo obrtnikov, inštalaterjev in ostalih, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja, gibljejo od 3 do 5 % vrednosti investicije. Ne glede na dejstvo, da navedeno dokazilo izkazuje zgolj ponudbo enega od ponudnikov za izvajanje gradbenega nadzora in ne more dokazovati dejstva, da bi moral naročnik za te storitve zagotoviti sredstva v takšni višini, pa je naročnik v pojasnilu z dne 21. 10. 2010 predložil dokazilo (sklenjeno pogodbo z izvajalcem z dne 4. 6. 2010), ki izkazuje višino že nastalih stroškov za te storitve, in sicer 3.840,00 EUR z DDV za celotni nadzor po ZGO-1 (strojni, elektro in gradbeni nadzor) ter 2.040,00 EUR za koordinatorja varnosti na gradbišču, skupaj torej v višini 5.880,00 EUR z DDV, kar torej ne presega 5 % vrednosti investicije (195.000,00 EUR brez DDV).

Vlagatelj je še zatrjeval, da vrednost priprave razpisne dokumentacije in vodenje postopka javnega naročanja, glede na vrednost in zahtevnost investicije, ob upoštevanju cen, ki veljajo na trgu, nikakor ne more preseči 3 % vrednosti GOI del. Vlagatelj je kot dokaz navajal povezavo do spletne strani http://www.stajerski-inz.si/index.php"option=comcontent& task=blogcategory&id=15&Itemid=48, vendar pa Državna revizijska komisija po vpogledu v navedeno spletno stran ni našla morebitnih dejstev ali podatkov, ki bi potrjevali trditve vlagatelja, ampak se je odprla zgolj predstavitvena stran enega od ponudnikov. Ne glede na navedeno je tudi v tem delu naročnik v dodatnem pojasnilu z dokazili (ponudba izvajalca z dne 3. 6. 2010, sklenjena pogodba z izvajalcem z dne 7. 6. 2010, izdan račun izvajalca z dne 8. 7. 2010 in sklenjena pogodba z izvajalcem z dne 4. 6. 2010) izkazal višino že nastalih stroškov za pripravo razpisne dokumentacije in vodenje postopka v višini 4.128,00 EUR z DDV, kar prav tako ne presega 3 % vrednosti investicije.

Državna revizijska komisija je, glede na navedena dokazila naročnika, ocenila, da je naročnik uspel izkazati, da je za druge storitve, ki so povezane z izvedbo predmetnega javnega naročila, namenjenih skupaj vsaj 10.008,00 EUR z DDV. Pri vsem tem pa je Državna revizijska komisija kot ključno dejstvo, na katerega je opozoril naročnik v pojasnilu z dne 21. 10. 2010, ugotovila, da je višina zagotovljenih sredstev v poslovno finančnem načrtu 250.000,00 EUR predvidena skupaj s stroški ( vrednostjo) 20 % DDV. Če se torej upošteva stroške za ostale storitve v višini 10.008,00 EUR z DDV, naročniku ostane za izvedbo predmetnega javnega naročila le še 239.992,00 EUR z DDV. Ker pa je vlagatelj podal ponudbo v višini 263.239,86 EUR z DDV, njegova ponudba v vsakem primeru, četudi naročnik ne bi izkazal stroškov za ostale storitve, presega naročnikova zagotovljena sredstva (in ocenjeno vrednost naročila).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer poskušal višino svoje ponudbene cene oziroma njeno preseganje utemeljiti tudi z navedbami, da naj bi naročnik v očitnem priviligiranju izbranega ponudnika, navkljub evidentni nepopolnosti njegove ponudbe, ostalim ponudnikom poskušal odvzeti vsakršno možnost pravnega varstva z naknadnim spreminjanjem (prilaganjem) ocenjene vrednosti ter, da predmetno javno naročilo v višini ocenjene vrednosti oziroma zagotovljenih sredstev v zahtevani kvaliteti ni izvedljivo in je realna cena vrednosti tovrstnih storitev na trgu višja, kar naj bi nakazovalo na to, da je dejanska višina ocenjenih oziroma zagotovljenih sredstev višja od navedene v odločitvi o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija je glede gornjih navedb vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj dejstva oziroma domneve navajal zgolj pavšalno in v obliki nepotrjenih (nedokazanih) sumov (sklepanj). Skladno s pravilom o povezanosti trditveno dokaznega bremena iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, mora stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze. Dejstvo pa mora biti zatrjevano jasno, določno in konkretno in ne le pavšalno ali v obliki domnev in različnih sklepanj. Ker vlagatelj revizijskih navedb ni zatrjeval na takšen način, zanje pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj z navedenimi revizijskimi očitki ni uspel izkazati morebitnih naročnikovih kršitev.

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega ugotovljenega zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja, s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nesprejemljivo, v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in jo na tej podlagi skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločil iz postopka.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo sicer zatrjeval tudi določene nepravilnosti, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Vendar pa Državna revizijska komisija glede navedenih revizijskih očitkov vlagatelja opozarja na prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ki določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena ZRPJN je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nesprejemljiva oziroma nepopolna, v revizijskem postopku pa niso bile ugotovljene kršitve naročnika pri takšni odločitvi, ne priznava več drugega elementa aktivne legitimacije, t.j. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot sprejemljive oziroma popolne, jo je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nesprejemljivosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Upoštevajoč navedeno vlagatelju zato ni več mogoče priznati pravnega interesa glede tistega zahtevka za revizijo, v katerem je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Navedeni zaključek Državne revizijske komisije ne spremeni niti dejstvo, da se je vlagatelj v zahtevku za revizijo skliceval na kršitev načela enakopravne obravnave izbranega ponudnika in vlagatelja, ker naj bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, kljub temu, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogoja registracije za opravljanje dejavnosti, neustreznosti referenc in večkratnega pozivanja k odpravljanju istih formalnih nepopolnosti. Vlagatelj namreč ni zatrjeval enakih ali vsaj istovrstnih domnevnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na morebitno različno (neenako) ocenjevanje in izbor ponudbe vlagatelja ter ponudbe izbranega ponudnika, v delu (ne)sprejemljivosti ponudbe. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval zgolj enako končno posledico (to je nepopolnost in izločitev ponudbe izbranega ponudnika), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 9. 8. 2010 v delu, v katerem je vlagatelj predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, ki izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 9. 7. 2010 pod št. JNVV-0001/2010-Ob, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN in 154. členu ZPP. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo v okviru zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo, uspel (v postopku pred naročnikom), v preostalem delu pa je njegov zahtevek za revizijo bil zavrnjen kot neutemeljen, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku povrne 30 % potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 1.200,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera (tudi ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj vložil dopolnitev zahtevka za revizijo in (brez svoje krivde) navajal nova dejstva in dokaze v vlogi, s katero je nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo), stroške za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) in 20 % DDV na odvetniško nagrado ter stroške v višini 244,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 6.464,00 EUR. Državna revizijska vlagatelju ostalih priglašenih stroškov ni priznala, saj je ocenila, da niso bili potrebni v višini, ki presega priznano višino, oziroma zanje ni najti podlage v ZOdvT. Skupna višina vlagatelju priznanih potrebnih stroškov 6.464,00 EUR, ob oceni 30 % uspeha vlagatelja v revizijskem postopku, tako znaša 1.939,20 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 1.939,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 28. 10. 2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- DOM TISJE, Črni Potok 13, šmartno pri Litiji
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., šestova ulica 2, Ljubljana
- ENERGOPLAN, d.d., Pod hribom 55, Ljubljana
- Regeneracija nakup, predelava, prodaja, d.o.o., Kamniška cesta 47, Vodice
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana