018-282/2010 Univerza v Mariboru

Številka: 018-282/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata mag. Nataše Jeršič ter članic senata Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu BEGRAD d.d., Kočevarjeva 4, Novo mesto in GRANIT d.d., Ljubljanska cesta 69, Slovenska Bistrica, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 27. 10. 2010

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 18. 10. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/235.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, z dne 23. 9. 2010 in razširitvi zahtevka za revizijo, z dne 18. 10. 2010, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 9. 2009, pod št. 2009-01-JN2-MF, izdal sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (izvedba GOI del ter dobava in montaža opreme)", po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 24. 9. 2009, pod št. objave JN7861/2009 in v Uradnem listu EU, dne 29. 9. 2009, pod št. objave 2009/S 187-269048.

Po zaključeni prvi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila je naročnik izvedel drugo fazo in dne 14. 9. 2010, pod št. 302-1mf/2008/175, izdal Obvestilo o izboru, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo poslovodečega ponudnika METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 23. 9. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev Obvestila o izboru, z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175 ter razveljavitev naročnikovega sklepa o dovolitvi zamenjave partnerja v konzorciju izbranega ponudnika in priznanju sposobnosti konzorciju v spremenjeni sestavi, z dne 12. 5. 2010, št. S 198/2010-641 ST.

Naročnik je dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234, izdal (novo) Obvestilo o izboru, s katerim je ponudnike obvestil, da se odpravi Obvestilo o izboru, z dne 14. 9. 2010 in da se kot najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo poslovodečega ponudnika METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, Hoče.

Naročnik je dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/235, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zahtevi za povrnitev stroškov pa ugodil.

Naročnik je v obrazložitvi sklepa najprej navedel, da je zahtevek za revizijo zoper Obvestilo o izboru, z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175, pravočasen. Ker pa vlagatelj izpodbija obvestilo, katerega je naročnik sam odpravil, z Obvestilom o izboru, z dne 14. 10. 2010, št. 302-1mf/2008/234, vlagatelj izpodbija neobstoječi akt. Ker izpodbijano obvestilo o izboru več ne obstaja in torej ne obstaja več niti ravnanje naročnika, v posledici katerega bi vlagatelju lahko nastala škoda, vlagatelj ne more izkazati, da bi mu lahko zaradi ravnanja naročnika, ki ne obstaja, nastala škoda. Zaradi tega po prepričanju naročnika vlagatelj ni več aktivno legitimiran v smislu 9. člena ZRPJN.

Naročnik je dalje navedel, da je zahtevek za revizijo, ki ga vlagatelj uveljavlja zoper sklep naročnika o dovolitvi zamenjave v sestavi konzorcija in priznanju sposobnosti konzorciju v spremenjeni sestavi, z dne 12. 5. 2010, št. S 198/2010-641 ST, prepozen. Vlagatelj je bil o navedenem sklepu obveščen z vročitvijo sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-150/2010, z dne 6. 8. 2010. Dejstvo, da je bil o tem sklepu in njegovi vsebini obveščen, je nesporno, saj vlagatelj razpolaga tako s številko in datumom tega sklepa, kakor tudi z njegovo vsebino, seznanjen pa je tudi z učinki tega sklepa, ki se manifestirajo v zamenjavi partnerja v konzorciju izbranega ponudnika. Vlagatelj bi moral sklep naročnika, z dne 12. 5. 2010, izpodbijati v roku 10 dni od dne, ko je bil z njim seznanjen, torej najkasneje v roku 10 dni od prejema odločitve Državne revizijske komisije. ZRPJN namreč določa prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma po priznanju sposobnosti. Nesporno je, da se je vlagatelj seznanil z vsebino sklepa naročnika, z dne 12. 5. 2010, z vročitvijo sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-150/2010. Ob predpostavki, da je Državna revizijska komisija ta sklep poslala vlagatelju dne 6. 8. 2010 (kot ga je poslala naročniku), je bil vlagatelj seznanjen s sklepom naročnika, z dne 12. 5. 2010, najkasneje dne 24. 8. 2010, ko bi mu po ZPP potekel 15-dnevni rok za dvig priporočene poštne pošiljke. 10-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo bi se tako iztekel dne 3. 9. 2010, vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo dne 23. 9. 2010, kar je vsaj 20 dni prepozno.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 18. 10. 2010, pri Državni revizijski komisiji podal pritožbo zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 14. 10. 2010 in razširitev revizijskega zahtevka, zoper (novo) Obvestilo o izboru, z dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/234.
V okviru pritožbe je vlagatelj navajal, da je stališče naročnika glede odvzema aktivne legitimacije vlagatelju za vložitev revizijskega zahtevka materialno in procesno napačno. Po prepričanju vlagatelja lahko naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo revizijski postopek zaključi samo z odločitvijo o revizijskem zahtevku, ne pa z novo odločitvijo o oddaji naročila. Naročnik mora o revizijskem zahtevku odločati na podlagi dejstev in dokazov, zajetih v izpodbijanem obvestilu o izboru. V konkretnem primeru je naročnik šele potem, ko je vlagatelj vložil revizijski zahtevek, začel s ponovnim preverjanjem formalne popolnosti vlagateljeve ponudbe, brez da bi revizijski postopek pred tem zaključil in odločil o vloženem revizijskem zahtevku. Za revizijski postopek morebitno novo ugotovljena dejstva ne morejo biti relevantna, saj bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo oceniti v fazi ocenjevanja ponudb in vsa relevantna dejstva opisati v obvestilu o izboru. V trenutku, ko je naročnik za vlagateljevo ponudbo v obvestilu o izboru, z dne 14. 9. 2010, ugotovil, da je popolna, lahko takšno dejstvo izpodbija samo v ponovljeni fazi ocenjevanja in pregledovanja ponudb, ki pa lahko nastopi šele po zaključku revizijskega postopka. Vlagatelj je dalje navajal, da je revizijski zahtevek vložil tudi zoper sklep naročnika, z dne 12. 5. 2010, s katerim je naročnik izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo javnega naročila. V zvezi s tem zahtevkom vlagatelja se naročnik niti v sklepu o zavrženju niti v novi odločitvi sploh ni opredelil, kar pomeni, da je naročnik del revizijskega zahtevka vlagatelja preprosto spregledal. Vlagatelj je še navajal, da je naročnik pod 2. točko sklepa o zavrženju revizijskega zahtevka zapisal, da je vlagateljev revizijski zahtevek pravočasen, pod točko 3 istega sklepa pa, da je prepozen. Gre za nekonsistentnost naročnikove obrazložitve, ki je že iz tega razloga nesklepčna oziroma je ni mogoče ustrezno preveriti. Kljub temu vlagatelj iz previdnosti navaja, da je njegov revizijski zahtevek pravočasen. ZRPJN v 12. členu povsem jasno določa, da je lahko revizijski zahtevek vložen zoper ravnanja naročnika. Vlagatelj ni imel možnosti vložitve revizijskega zahtevka zoper sicer pravilno in zakonito odločitev Državne revizijske komisije. Ko je ta odločila o vlagateljevem prvem revizijskem zahtevku, mu je ugodila, kar pomeni, da je vlagatelj z njim uspel. Po seznanitvi s sklepom Državne revizijske komisije je vlagatelj utemeljeno pričakoval, da bo naročnik odločitvi Državne revizijske komisije sledil in v ponovljenem postopku ocenjevanja prispelih ponudb ponudbo izbranega ponudnika izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Do trenutka, ko se je vlagatelj seznanil z novim sklepom naročnika, v katerem je naročnik naročilo ponovno oddal istemu izbranemu ponudniku, vlagatelj ni imel nobenega razloga, da bi vlagal revizijski zahtevek, zato so navedbe naročnika o nepravočasnosti revizijskega zahtevka po mnenju vlagatelja smešne. Tudi sicer vlagatelj ni nikoli prejel obvestila o priznanju sposobnosti izbranemu ponudniku, konzorciju v spremenjeni sestavi, zaradi česar sploh ni bil seznanjen z dejstvom, da je naročnik novemu konzorciju priznal sposobnost.

Vlagatelj je podal tudi razširitev revizijskega zahtevka zoper Obvestilo o izboru, št. 302-1mf/2008/234, z dne 14. 10. 2010. Vlagatelj se je namreč šele dne 15. 10. 2010 seznanil z novim obvestilom o izboru, v katerem je naročnik spremenil ugotovljeno dejansko stanje na način, da vlagateljeva ponudba ni več popolna, temveč nepopolna in jo je potrebno kot tako izločiti iz postopka. Z vidika hitrosti in ekonomičnosti postopka je po mnenju vlagatelja smiselno, da Državna revizijska komisija spremenjen zahtevek sprejme v obravnavanje, saj bo na ta način dejansko vprašanje hitreje in ceneje rešeno. Vlagatelj navaja, da vsakokratno plačevanje revizijskih taks v višini 10.000,00 EUR povzroča nepotrebne zaplete in zmanjšuje vlagateljev interes za vlaganje revizijskih zahtevkov. Vlagatelj je v nadaljevanju navajal razloge in predložil dokaze, zaradi katerih je po njegovem prepričanju naročnik neutemeljeno ocenil in izločil njegovo ponudbo kot nepopolno.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije z vlogo, z dne 21. 10. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe vlagatelja in po vpogledu v dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila ocenila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 14. 10. 2010, najprej izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj izpodbijal Obvestilo o izboru, z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175, zavrgel iz razloga, ker vlagatelj, ob upoštevanju dejstva, da je naročnik navedeno odločitev sam razveljavil z novim Obvestilom o izboru, z dne 14. 10. 2010, št. 302-1mf/2008/234, naj ne bi več izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, saj je vlagatelju v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti bila priznana sposobnost, vlagatelj pa je tudi predložil ponudbo v drugi fazi postopka. S tem je torej izpolnjen prvi od kumulativno določenih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, pa naročnik vlagatelju ne priznava, da je izkazal, da mu je zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (ki se je manifestirala v Obvestilu o izboru, z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175), povzročena ali bi mu lahko bila povzročena škoda, ker naj bi naročnik navedeno odločitev že sam odpravil z novim Obvestilom o izboru, z dne 14. 10. 2010, št. št. 302-1mf/2008/234.

Državna revizijska komisija je ocenila, da je naročnik odločitev o nepriznavanju (odvzemu) aktivne legitimacije vlagatelja oprl na razloge, ki niso utemeljeni oziroma ne morejo biti pravno upoštevni, saj nimajo podlage v ZRPJN in so tudi v nasprotju s samim sistemom in namenom učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat opozorila, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo v nobenem primeru ne more opreti na razloge, s katerimi vlagatelj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in jih zato v zahtevku za revizijo ni mogel izpodbijati. Neizbrani ponudnik lahko uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in zgolj ti razlogi tudi predstavljajo podlago za odločanje o zahtevku za revizijo. Zato naročnik kasneje, ko neizbrani ponudnik že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ne more ugotavljati in navajati (novih) razlogov, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila oziroma dodatni obrazložitvi ni navajal. Neizbrani ponudnik namreč v primeru, ko naročnik nove razloge na primer navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, tem razlogom nima možnosti nasprotovati, s tem pa je ogrožena učinkovitost njegovega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru je vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbijal naročnikovo ravnanje, ki je bilo manifestirano in vlagatelju predstavljeno v Obvestilu o izboru, z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175. Vlagatelj je torej z zahtevkom za revizijo lahko izpodbijal le tista ravnanja naročnika, ki jih je naročnik storil in predstavil vlagatelju v tem obvestilu, saj so mu bile le te kršitve znane ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Kot pa izhaja iz naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, je naročnik navedeno Obvestilo o izboru, z dne 14. 9. 2010, v času teka revizijskega postopka, samovoljno odpravil z (novo) odločitvijo o oddaji naročila, kot izhaja iz Obvestila o izboru, z dne 14. 10. 2010, št. 302-1mf/2008/234. Naročnik je nato na podlagi te nove odločitve tudi zavrgel zahtevek za revizijo, ker po njegovem mnenju prejšnje obvestilo o izboru več ne obstaja, vlagatelj pa ne more izpodbijati neobstoječ akt. Vendar pa naročnik s kasnejšim ravnanjem (po vložitvi zahtevka za revizijo) v postopku oddaje javnega naročila ne more (za nazaj) vplivati na stanje v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in zgolj na podlagi takšnega naknadnega ravnanja naročnika vlagatelju odvzeti aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik namreč mora, po preverjanju procesnih predpostavk, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, (meritorno) odločiti o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. šele potem ima naročnik morebitno podlago, da v primeru ugoditve zahtevku za revizijo (kar lahko stori že naročnik ali pa Državna revizijska komisija) sprejme novo odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Ne more pa naročnik najprej sprejeti nove odločitve v postopku oddaje javnega naročila in na tej podlagi vlagatelju zahtevka za revizijo odvzeti aktivno legitimacijo.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da naročnikovi razlogi v obravnavanem primeru (samovoljna odprava Obvestila o izboru, z dne 14. 9. 2010) niso mogli (niso smeli) predstavljati podlage za odločitev o zahtevku za revizijo, nikakor pa ne za presojo o tem, ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. S tem povezani pritožbeni razlogi vlagatelja so zato utemeljeni.

Državna revizijska komisija je dalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 14. 10. 2010, ugotovila, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj izpodbijal naročnikov sklep o dovolitvi zamenjave partnerja v konzorciju izbranega ponudnika in priznanju sposobnosti konzorciju v spremenjeni sestavi, z dne 12. 5. 2010, št. S 198/2010-641 ST, zavrgel iz razloga, ker naj bi bil v tem delu zahtevek za revizijo prepozen. Po prepričanju naročnika naj bi se vlagatelj seznanil s kršitvijo glede spremembe članov konzorcija in priznanju sposobnosti konzorcija v spremenjeni sestavi s prejemom odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-150/2010, z dne 6. 8. 2010.

Rok za vložitev zahtevka za revizijo določa 12. člen ZRPJN, ki v prvem odstavku navaja, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 (deset) dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Med strankama ni sporno ugotovljeno dejansko stanje, da se je vlagatelj z dejstvom, da je naročnik izbranemu ponudniku dovolil zamenjavo partnerja v konzorciju in konzorciju v spremenjeni sestavi priznal sposobnost, s Sklepom, izdanim dne 12. 5. 2010, pod št. S 198/2010-641 ST, prvič res seznanil s prejemom odločitve Državne revizijske komisije, izdane dne 6. 8. 2010, pod št. 018-150/2010. Vendar pa zgolj to, da se je vlagatelj (posredno) seznanil z navedenim dejstvom, ni moglo povzročiti teka roka za vložitev zahtevka za revizijo zoper takšno ravnanje naročnika. Naročnik je namreč prezrl ključno dejstvo, da prvi odstavek 12. člena ZRPJN rok za vložitev zahtevka za revizijo veže na prejem odločitve o oddaji naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Naročnik pa, kot je to izpostavil vlagatelj v pritožbi, tega sklepa (te odločitve o priznanju sposobnosti), z dne 12. 5. 2010, vlagatelju sploh ni vročil in se vlagatelj zato ni mogel seznaniti z vsebino tega sklepa in ga posledično ni mogel učinkovito izpodbijati.

Državna revizijska komisija pa je dalje ugotovila, kot to izhaja iz zahtevka za revizijo, da je vlagatelj navedeni sklep, z dne 12. 5. 2010, izpodbijal zgolj podredno, oziroma v povezavi z odločitvijo naročnika o oddaji naročila (Obvestilo o izboru, z dne 14. 9. 2010, št. 302-1mf/2008/175). Naročnik je navedeno odločitev o oddaji naročila oprl tudi na dejstvo, da je dovolil zamenjavo v konzorciju izbranega ponudnika in takšnemu konzorciju v novi sestavi tudi oddal naročilo. Razloge za takšno ravnanje je naročnik tudi obrazložil v odločitvi o oddaji naročila, z dne 14. 9. 2010. Vlagatelj se je torej z dejstvom, da je naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb ponovno izbral izbranega ponudnika v spremenjeni sestavi konzorcija in razlogi za takšno odločitev naročnika, seznanil s prejemom te odločitve o oddaji naročila, z dne 14. 9. 2010.

Državna revizijska komisija je zato ocenila, da naročnikovo razlogovanje, da bi vlagatelj moral sklep naročnika o dovolitvi zamenjave člana konzorcija izbranega ponudnika oziroma o priznanju sposobnosti konzorciju v spremenjeni sestavi, z dne 12. 5. 2010, izpodbijati v desetih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-150/2010, z dne 6. 8. 2010, niso utemeljeni in nimajo podlage v prvem odstavku 12. člena ZRPJN. S tem povezani pritožbeni razlogi vlagatelja so zato prav tako utemeljeni.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 9. in 13. členom ZRPJN, s tem ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije oziroma kot prepoznega, vlagatelju pa tako onemogočil učinkovito pravno varstvo. Zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 14. 10. 2010, pod št. 302-1mf/2008/235 ter naložila naročniku, da mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v vlogi, s katero je vložil pritožbo, podal tudi razširitev zahtevka za revizijo, vlogo pa posredoval tudi naročniku, naročniku naložila, da mora odločiti tudi o razširitvi zahtevka. V tem trenutku namreč niso podani zakonski pogoji za odločanje Državne revizijske komisije o razširitvi zahtevka za revizijo. O zahtevku za revizijo skladno s 16. in 17. členom ZRPJN najprej odloči naročnik, vlagatelj pa bo lahko uveljavljal pravno varstvo pred Državno revizijsko komisijo, ko bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji (z nadaljevanjem postopka ali z vložitvijo pritožbe).

Državna revizijska komisija ob tem napotuje naročnika, da, glede na okoliščine konkretnega primera, ob upoštevanju uporabe določbe 184. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), ki se smiselno uporablja v postopkih revizije oddaje javnih naročil na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, ter upoštevanju načela hitrosti, učinkovitosti in smotrnosti, razširitev zahtevka za revizijo obravnava v okviru že vloženega zahtevka za revizijo, z dne 23. 9. 2010, torej v istem revizijskem postopku, v smislu uveljavljanja drugega zahtevka (pravovarstvenega predloga) poleg obstoječega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 10. 2010



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor
- Odvetniška družba Križanec, o.p., d.o.o., Dalmatinova 5, Ljubljana
- METEORIT, d.o.o., Miklavška cesta 82, 2311 Hoče
- ALPINE BAU, GmbH Salzburg, Podružnica Celje, Mariborska 88, 3000 Celje
- ZET GRADNJE d.o.o., Gledališka ulica 8, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana