018-203/2010 Slovenske železnice d.o.o.

Številka: 018-203/2010-17

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice senata mag. Nataše Jeršič ter članic senata Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D" začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil konzorcij družb 1. Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, 2. Iskra Sistemi d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana, 3. Bombardier Transportation Italy S.p.a., Via Cerchiara 125, 00131 Roma, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Igor Križanec, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14.10.2010

ODLOČILA

1. Obravnavanje pritožbe in zahtevka za revizijo vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Pritožba vlagatelja, z dne 18.8.2010, se zavrže.

3. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 28.7.2010, se zavrne.

4. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena

5. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D" objavil dne 14.1.2009, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN200/2009, s popravki pod objavami št. JN 557/2009 z dne 29.1.2009, št. JN 1144/2009 z dne 17.2.2009, št. JN 1758/2009 z dne 9.3.2009, št. JN 2105/2009 z dne 19.3.2009, št. JN 2429/2009 z dne 27.3.2009, št. JN 2737/2009 z dne 7.4.2009, št. JN4946/2009 z dne 19.6.2009, ter št. JN6790/2009 z dne 21.8.2009. Naročnik naročilo oddaja po odprtem postopku.

Naročnik je dne 5.7.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral konzorcij GH Holding, Tivolska cesta 30, Ljubljana in Thales Rail Signalling Solutions GesmbH, Scheydgasse 41, Dunaj, Avstrija.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 28.7.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj meni, da je naročnikova odločitev nepravilna in nezakonita, saj je naročnik kot popolno spoznal ponudbo izbranega ponudnika kljub dejstvo, da je ta po vlagateljevih navedbah nepopolna, s čimer je naročnik ravnal diskriminatorno, saj je uporabil različne kriterije za presojo vlagateljeve ponudbe ter ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v ponudbe obeh popolnih ponudnikov, ki vsebujeta napake, kar kaže na dejstvo neenakopravne obravnave ponudnikov, zaradi česar bi bilo potrebno naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti. Vlagatelj v nadaljevanju oporeka popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in močno dvomi, da je izbrani ponudnik ponudil v 1.5.22 točki Knjige 3 razpisne dokumentacije zahtevani opis, saj ne more dostopati do določenih podatkov in tehničnih rešitev, ki so intelektualna lastnina Iskra Sistemi d.d., kot proizvajalca elektro relejnih SV naprav. Poleg tega vlagatelj dvomi, da je izbrani ponudnik podal opis, kako bo naredil sistem interoperabilen na elektronski nivojski prehod NPR Stanovska in NPR Razgor 1 na relaciji Zidani Most-Maribor, ki ležita na koridorju D, in kako bo izvedel vmesnike za priklop na nivojske prehode. še več, izbrani ponudnik ne more opisati vmesnikov za te tipe nivojskih prehodov, saj so ti prehodi še v garancijskem obdobju in posega ne-pooblaščenim osebam, razen osebju dobavitelja ni možen. Prav tako so vsi načrti poslovna skrivnost in so izbranemu ponudniku nedosegljivi. Poleg tega za ta tip nivojskega prehoda izbrani ponudnik ne more podati opisa programske opreme in izvedbe vmesnika, saj le ta nima dostopa do programskih orodij in ustreznih gesel za poseg. Vlagatelj tudi dvomi, kako bo izbrani ponudnik v svoj sistem vključil detektorje plazov in senzorje na mostovih ter tunelih, ki so speljani na relaciji Ljubljana-Pragersko in vezani v elektro relejno SV napravo, ki je proizvedena s strani družbe Iskra Sistemi d.d. Izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah ne more dostopati do teh podatkov, ker so poslovna skrivnost. Poleg tega je izbrani ponudnik za izvedbo posla predvidel 53 mesecev, medtem ko je bila naročnikova zahteva po vlagateljevih navedbah 50 mesecev, kar je v nasprotju s 5.2 točko Knjige 1 razpisne dokumentacije, s čimer ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti. Vlagatelj tudi dvomi, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil isti napajalni sistem, katerega je predstavil v referenčnem projektu, katerega je zahtevala Knjiga 1, poglavje 5.2-G, zaradi česar je referenca neustrezna. Prav tako vlagatelj dvomi, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil popolni spisek rezervnih komponent, s čimer ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti v istem delu, kot jih domnevno ne vsebuje ponudba vlagatelja. Kakršnokoli pomanjkljivost v predloženih referencah je potrebno po navedbah vlagatelja obravnavati enako na način, da reference niso ustrezne, zaradi česar je potrebno vlagateljevo ponudbo obravnavati na isti način kot ponudbo izbranega ponudnika. Pri tem vlagatelj poudarja, da bi za natančnejšo analizo nepravilnosti potreboval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zato povzema pomanjkljivosti, ki jih je naročnik zapisal v prvotni odločitvi o oddaji javnega naročila. Vlagatelj pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni predvidel kombiniranje modulov, ki bi se razlikovali po stopnjah, težavnostnih kategorijah ali po osnovnem predznanju udeležencev. Poleg tega iz ponudbe izbranega ponudnika tudi izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno ceno vključil krajše izobraževanje, kakor ga je zahteval naročnik, kar je v nasprotju s 2.19.7 točko razpisne dokumentacije. Vlagatelj v nadaljevanju oporeka tudi nepravilnost ponudbe drugega ponudnika ALSTOM Ferroviaria S.p.A. in sicer vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da so vse cene fiksne za obdobje 7 let, medtem ko je omenjeni ponudnik po vlagateljevih navedbah v osnutku vzdrževalne pogodbe eksplicitno navedel, da se bodo cene usklajevale z eskalacijsko formulo, kar je izločilni pogoj in v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je tudi prepričan, da omenjena ponudba vsebuje tudi druge nepravilnosti, zaradi katerih ponudba ne vsebuje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, da se razveljavi naročnikov dopis št. 1-861/2010, z dne 13.7.2010, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ponudnika ALSTOM Ferroviaria S.p.A. in sprejme sklep, da ima pravico do vložitve revizijskega zahtevka in da se vlagatelju povrnejo stroški postopka, ali podredno, da se razveljavi naročnikov dopis št. 1-861/2010, z dne 13.7.2010, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ponudnika ALSTOM Ferroviaria S.p.A. in razveljavi naročnikovo odločitev ter mu povrne stroške revizijskega postopka.

Naročnik je dne 12.8.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, v delu pod točko B1 pa zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je zahtevek sicer pravočasen, ni pa ga vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Naročnik pojasnjuje, da se pravno varstvo v postopkih javenega naročanja prvenstvo zagotavlja z možnostjo vložitve revizijskega zahtevka, s katerim vlagatelj predlaga, da se odpravijo domnevno nezakonita postopanja naročnika v postopku javnega naročanja. Tako mora vlagatelj v revizijskem zahtevku po naročnikovih navedbah konkretno navesti naročnikove kršitve in ponudniti dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitve kaznujejo. Pri tem naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevi za vpogled v ponudbeno dokumentacijo navedel le, da želi vpogledati v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ponudnika ALSTOM Ferroviaria S.p.A., ni pa opredelil, kaj si želi v posamezni ponudbi ogledati. Iz navedenega naročnik sklepa, da vlagatelj ni razpolagal z nobenimi konkretnimi informacijami, ki bi pri njem vzbujale sum o konkretnih kršitvah naročnika, pač pa se je želel vpogleda poslužiti kot sredstva za pridobitev informacij o morebitnih kršitvah naročnika. Vlagatelj je tako npr. v zahtevku za revizijo pri ponudniku ALSTOM Ferroviaria S.p.A. navedel domenevne nepopolnosti, za katere je že Državna revizijska komisija v svoji odločitvi izrecno ugotovila, da ne gre za nepopolnosti. Naročnik je v nadaljevanju preveril še pomanjkljivosti, ki se po mnenju vlagatelja nanašajo na istovrstno napako, ki naj bi jo vsebovala vlagateljeva ponudba. Naročnik zaključuje, da je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah ugotovila, da vlagatelj ni predložil ustreznih dokazil, kot jih zahteva razpisna dokumentacija, na podlagi katerih bi dokazal sposobnost izvedbe predmetnega naročila. Naročnik v zvezi z ugovori vlagatelja ponovno ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi na pravilen način navedel ustrezne referenčne objekte in podal tudi vsa potrebna potrdila in kontaktne osebe, da je dela po pogodbah opravil pravilno, kvalitetno in v dogovorjenih rokih, skladno z razpisnim obrazcem št. 8. Na podlagi navednega je naročnik revizijski zahtevek v tem delu zavrnil, v preostalem delu pa zavrgel.

Vlagatelj je zoper tisti del, ki ga je naročnik zavrgel, dne 18.8.2010 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je po vložitvi revizije ugotavil, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike v predmetnem javnem naročilu. Enemu izmed ponudnikov, Simens AG, ponudba, katera je bila prav tako ocenjena za nepopolno, je vpogled v ponudbo izbranega ponudnika dopustil, medtem ko vlagatelju pa tega ni dovolil.

V preostalem delu je vlagatelj je z dopisom, z dne 18.8.2010, postopek nadaljevala pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 1.9.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 1.9.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija upoštevajoč načelo hitrosti postopka sprejela sklep, da se vlagateljevo pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženje zahtevka za revizijo (vsebovano v 2. točki izreka) in vlagateljevo zahtevo po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za revizijo, obravnavata skupaj. Iz 1. odstavka 300. člena Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami,v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč izhaja, da se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Določbe ZRPJN ne urejajo, kaj mora pritožba zoper naročnikovo odločitev vse vsebovati, zato se je pri razjasnitvi omenjenega vprašanje potrebno upoštevati določbo 335. člena ZPP, ki določa, da mora pritožba obsegati: navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Pri obravnavi predmetne pritožbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebuje le navedbo zahtevka in podpis pritožnika, medtem ko pritožbene razloge vlagatelj ni navedel. Državna revizijska komisija je zato pritožbo preizkusila v tistih mejah, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, med drugim tudi pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik o revizijskem zahtevku odločal tudi vsebinsko, zaradi česar ponovna presoja naročnika o isti stvari, upoštevaje načelo hitrosti postopka v obravnavanem primeru po presoji Državna revizijske komisije, ne bi bila smotrna. Poleg tega vlagatelj preko zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo svojo pravico do pravnega sredstva že izvršuje, zaradi česar je Državna revizijska komisija, upoštevaje določbo 4. odstavka 343. člena ZPP, vlagateljevo pritožbo v nadaljevanju zavrgla.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je med strankama sporno naročnikovo ravnanje glede izbire najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je pri presoji dejanskega vprašanja v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v Poročilo o odpiranju, pregledu in analizi ponudb z dne 12.2.2010, v Poročilo o odpiranju, pregledu in analizi ponudb z dne 24.6.2010, Odločitev o oddaji javnega naročila št. 1.-205/2010, z dne 15.2.2010, v ponudbo izbranega ponudnika, v ponudbe preostalih ponudnikov, v dodatna pojasnila in dopolnitve k ponudbi izbranega ponudnika, z dne 19.11.2009. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS) v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (18. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Medtem ko je kot neprimerna ponudba določena tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Če naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ugotovi, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, jo mora v nadaljevanju izločiti. Kajti na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS mora naročnik izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik dne 15.2.2010 sprejel odločitev (sklep št. 1.-205/2010), s katero je vlagatelja izbral za najugodnejšega ponudnika. šele tekom revizijskega postopka, začetega na podlagi vloženih revizijskih zahtevkov s strani ostalih ponudnikov, je Državna revizijska komisija presodila, da je naročnik kršil določbo 84. člena ZJNVETPS, ker po opravljenem pregledu ponudb ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja zaradi neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije, na podlagi česar je naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v nadaljevanju tudi razveljavila. Naročnik je v obrazložitvi novega sklepa o oddaji javnega naročila z dne 5.7.2010 pojasnil in upošteval odločitev Državne revizijske komisije, da je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno, ker ponudnik ni predložil ustreznih referenc, kot so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji.

Med strankama je tako nesporno, da vlagatelj s svojo ponudbo zahtevanih referenc, s katerimi bi dokazal svojo tehnično usposobljenost, ni izkazal, tako da se z vložitvijo revizijskega zahtevka njegov pravni položaj ne more več spremeniti, vendar je Državna revizijska kljub temu v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika glede izkazovanja usposobljenosti za izvedbo predmetnega naročila. Naročnik namreč mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja (9. člen ZJN-2), med drugim tudi med fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Naročnik je pod točko G. 5. Tehnična sposobnost Knjiga 1 določil:" Reference: Ponudnik navede, da je v zadnjih 5 (petih) letih pred dnevom objave javnega naročila uspešno opravil dobavo in montažo v ponudbi ponujene ETCS opreme za sistem ERTMS/ETCS na infrastrukturi, ki je kompatibilna s ERTMS/ETCS napravami na voznih sredstvih. Z referenco naveden vgrajeni sistem ERTMS/ETCS mora predstavljati zaključeno celoto delujočo na komercialnih progah v skupni dolžini najmanj 350 km na območju EU. Naročnik bo priznal referenco, če je bila dobava in montaža sistema ERTMS/ETCS naprav, ki jih ponudnik navaja, zaključena ali prevzeta v času do predložitve ponudbe. Ponudnik mora priložiti potrdila in kontaktne osebe naročnikov, da je dela po pogodbah opravil pravilno, kvalitetno in v dogovorjenih rokih skladno z razpisnim obrazcem št.8. Če ponudnik ne izpolni zahtevanih
referenc, bo ponudba izločena. Reference ponudnika (in vseh partnerjev v skupnem nastopu) in podizvajalcev s področja predmeta javnega naročila se seštevajo in dokazujejo z referenčnimi dokazili, ki ji ponudnik (in vsi partnerji v skupnem nastopu) in podizvajalec priložijo v ponudbi.
Po sklenitvi pogodbe zamenjava podizvajalca ni dovoljena brez predhodnega soglasja Naročnika.
Poleg razpisnih obrazcev mora ponudnik za vsak referenčni objekt (naveden v razpisnem obrazcu št. 7) pod točko g.1 priložiti še naslednje priloge, ki se nanašajo na referenčne objekte:
- izjave iz katerih je med drugim razvidno, kateremu SIL ustreza vgrajena oprema,
- varnostna potrdila in potrdila o skladnosti (conformity),
- blokovne sheme elementov sistema ERTMS/ETCS s poudarkom na vmesnikih,
- opis vgrajene tehnologije in podatkov o dosedaj ugotovljeni stopnji RAM glede na zahtevano stopnjo pri načrtovanju sistema ERTMS/ETCS,
- opis procesa priprave podatkov in konfiguracije opreme (programiranje in validacija),
- opis glavnih funkcij programske in strojne opreme sistema ERTMS/ETCS."

Državna revizijska komisija pri presoji izpolnjevanja omenjenega pogoja s strani izbranega ponudnika ugotavlja, da vlagatelju v obravnavanem primeru ni bila dana možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Pri tem se naročnik sklicuje na pomanjkanje aktivne legitimacije. Državna revizijske komisije je revizijske navedbe, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, obravnavala z vidika 14. in 27. člena ZJNVETPS. 14. člen ZJNVETPS (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oz. na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb, pa vprašanje varstva podatkov ter vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 27. člen ZJNVETPS. šesti odstavek 27. člena ZJNVETPS tako določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena; naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Vendar pa 27. člen ZJNVETPS naročnika na več mestih zavezuje, da mora določene ponudbene podatke varovati kot zaupne, npr. vse podatke, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, tajni (prvi odstavek 27. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in družbe ALSTOM Ferroviaria S.p.A. na enak način, kakor je to v svoji vlogi, z dne 16.7.2010, zahtevala tudi družba Ansaldo STS S.p.A, pri čemer je naročnik vlagateljevo zahtevo po vpogledu zavrnil, medtem ko je bil družbi Ansaldo STS S.p.A, dne 3.8.2010, vpogled omogočen. Takšno naročnikovo ravnanje je po oceni Državne revizijske komisije v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik dolžan v vseh fazah postopka javnega naročanja zagotoviti enako obravnavo ponudnikov, kar pomeni, da mora tudi njihove zahteve obravnavati enako. Poleg tega je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da je vpogled v zahtevano dokumentacijo vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju zgoraj zapisanih omejitev) takrat, ko ta potrebuje podatke zaradi vložitve zahtevka za revizijo. Za presojo zakonitosti kakršnekoli odločitve naročnika je namreč bistveno, da ima tisti, ki se pritožuje, na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih lahko nato navaja dejstva in dokaze, ki utemeljujejo njegove navedbe (sklep št. 018-019/2010-2). Glede na to, da je Državna revizijska komisija pri predmetnem naročilu naročnikovo odločitev o izbiri na podlagi pravovarstvenega predloga drugega vlagatelja že razveljavila, Državna revizijska komisija zaradi načela hitrosti vlagateljevemu predlogu vpogleda pri naročniku ni ugodila, ampak je v okviru presoje zatrjevanih vlagateljevih kršitev sama opravila vpogled v sporen del ponudbe izbranega ponudnika. Poleg tega Državna revizijska komisija v okviru vlagateljevih zatrjevanih istovrstnih kršitvah ugotavlja, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer sklicuje tudi na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, kljub temu, da naj bi bile reference izbranega ponudnika po mnenju vlagatelja neustrezne. Vendar pa v zvezi z navedenimi revizijskimi očitki Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni zatrjeval enakih ali vsaj istovrstnih domnevnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na morebitno različno (neenako) ocenjevanje in izbor ponudbe vlagatelja ter ponudbe izbranega ponudnika, v delu (ne)primernosti ponudbe. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval zgolj enako končno posledico (to je nepopolnost in izločitev ponudbe izbranega ponudnika) iz razlogov, ki se nanašajo na neizpolnjevanje razpisne dokumentacije v delu 2.18.4 točke Knjige 3 razpisne dokumentacije, in sicer glede seznama nadomestnih rezervnih delov, v delu 2.18.6 točke Knjige 3 razpisne dokumentacije, glede podrobnega seznama nadomestnih rezervnih delov z navedbo tipa, cene na enoto in količine ter na cenik storitev in rezervnih delov za ponujeni sistem ERTMS/ETCS in glede napajalnega sistema 2.7.10 točka Knjige 3 razpisne dokumentacije, ni pa izpodbijal in dokazoval neustreznosti referenc v okviru točke 5. G) Knjige 1 razpisne dokumentacije, in sicer da izbrani ponudnik ni opravil dobave in montaže v ponudbi ponujene ETCS opreme za sistem ERTMS/ETCS na infrastrukturi, ki je kompatibilen s ERTMS/ETCS napravami na voznih sredstvih. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pri dokazovanju izpolnjevanja razpisnih zahtev glede tehnične usposobljenosti moral vsak ponudnik predložiti dokazila, ki vsebujejo opis vgrajene tehnologije in podatkov o do sedaj ugotovljeni stopnji RAM glede na zahtevano stopnjo pri načrtovanju sistema ERTMS/ETCS, opis procesa priprave podatkov in konfiguracije opreme (programiranje in validacija) in opisa glavnih funkcij programske in strojne opreme sistema ERTMS/ETCS, ki je bila vgrajena na referenčnem objektu. Tako so morali ponudniki za izkazovanje izpolnjevanja referenčnih zahtev predložiti opis glavnih funkcij vgrajene strojne opreme na referenčnih objektih, in ne podrobnega opisa vsakega posameznega dela opreme npr., kakor je bilo zahtevano v okviru opisa sestavnih delov interoperabilnih komponent v ponudbi ponujene opreme ERTMS/ETCS (2.7.10 točka Knjige 3 razpisne dokumentacije), zato tudi vlagateljevih ugovorov v povezavi neizpolnjevanja referenc ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega je namen referenc v tem, da ponudnik dokaže svojo usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila in ne da se do potankosti ugotavljajo tehnične specifikacije dobavljenega blaga. Državna revizijska komisija je prav tako na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN vpogledala v obrazec št. 7 ponudbe izbranega ponudnika, kjer so zapisani referenčni projekti in ugotovila, da je izbrani ponudnik zahtevano dobavo in montažo v ponudbi ponujene ETCS opreme za sistem ERTMS/ETCS dokazal, kakor to zatrjuje tudi naročnik.

Glede na to, da vlagatelj ni ne zatrjeval ne dokazal istovrstnih kršitev, na podlagi katerih je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, upoštevaje načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije, slednje ne zadostuje za meritorno obravnavo zatrjevanih kršitev v tem delu zahtevka za revizijo, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer nagrado za postopek v višini 1.400,00 EUR in stroške za plačano takso v višini 10.000,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.10.2010

Predsednica senata:
mag. Nataše Jeršič
Članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- odvetnik Igor Križanec, Dalmatinova 5, Ljubljana,
- GH Holding, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana,
- Thales Rail Signalling Solutions GesmbH, Scheydgasse 41, 1210 Vienna, Avstrija,
- Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.