018-255/2010 Občina Kočevje

Številka: 018-255/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prenovo in revitalizacijo mestnega jedra in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SL inženiring Boršt, d. o. o., Boršt 12b, Cerklje ob Krki, ki ga zastopa Mitja Lamut, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), 18. 10. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01825510, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je postopek oddaje javnega naročila za razpisano gradnjo (objava 19. 1. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN453/2010) zaključil, ne da bi javno naročilo oddal v izvedbo (dokument "Zavrnitev vseh ponudb" št. 411-1/2010/0003/1-7 z dne 3. 9. 2010), pri čemer je pojasnil, da nobena izmed ponudb ni popolna. To odločitev je naročnik sprejel po tem, ko je Državna revizijska komisija s sklepoma št. 018-130/2010-4 z dne 23. 6. 2010 in 018-170/2010-3 z dne 6. 8. 2010 razveljavila predhodni naročnikovi odločitvi.

Zoper zadnjo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 9. 2010 in (med drugim) predlagal njeno razveljavitev. Vlagatelj izpostavlja, da se je naročnik zmotno oprl na sklep št. 018-130/2010-4 z dne 23. 6. 2010 in mnenje Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, s slednjim pa ni seznanil vlagatelja. Vlagatelj še navaja, da je naročnik od vlagatelja zahteval pojasnila, vendar se do njih v svoji odločitvi ni opredelil. Vlagatelj obsežno pojasnjuje, da izpolnjuje razpisne pogoje, in navaja, da za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, ne rabi obrtnega dovoljenja, ki ga je sicer tudi pridobil, čeprav ga k temu ne zavezuje zakon. Vlagatelj je predložil stroškovnik.

Naročnik je s sklepom št. 411-1/2010/0003/1-8 z dne 17. 9. 2010 zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da vlagatelj sam nosi stroške. Naročnik navaja, da se z vlagateljevimi revizijskimi navedbami strinja, zaradi česar mu je pred izdajo sklepa Državne revizijske komisije št. 018-130/2010-4 z dne 23. 6. 2010 priznal sposobnost, vendar je po prejemu navedenega sklepa Državne revizijske komisije sledil mnenju Državne revizijske komisije, zaradi česar ni mogel ugoditi zahtevku za revizijo. Naročnik še navaja, da je vlagatelj obrtno dovoljenje pridobil naknadno, po roku za predložitev ponudb, zaradi česar je naknadna pridobitev obrtnega dovoljenja za postopek oddaje javnega naročila irelevantna.

Z obvestilom z dne 21. 9. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Z dopisom št. 411-1/2010-0003/1-9 z dne 24. 9. 2010 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZJN-2B postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2B.

Iz dokumenta "Zavrnitev vseh ponudb" št. 411-1/2010/0003/1-7 z dne 3. 9. 2010 je razvidno, da je naročnik vse predložene ponudbe označil za nepopolne. Glede vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da vlagatelj ni imel obrtnega dovoljenja in zato v času oddaje ponudb ni izpolnjeval vseh zahtev naročnika.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik tudi v dokumentu "Zavrnitev vseh ponudb" št. 411-1/2010/0003/1-7 z dne 3. 9. 2010 napačno interpretiral sklep št. 018-130/2010-4 z dne 23. 6. 2010, saj Državna revizijska komisija med drugim ni zapisala, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ampak je naročniku dala napotke, kako lahko preveri, ali je vlagateljeva ponudba glede na podano izjavo v obrazcu št. D/8 pravilna/popolna (in bi se torej šele naročnik moral opredeliti o popolnosti vlagateljeve ponudbe), pa je vseeno treba ugotoviti, da je naročnik v postopku preverjanja ponudb ugotovil, da vlagatelj do roka za predložitev ponudb ni razpolagal z obrtnim dovoljenjem in da zato z izjavo na obrazcu št. D/8 ni zadostil naročnikovim zahtevam. Državna revizijska komisija ocenjuje, da napačnost zgolj nekaterih izmed razlogov, s katerimi je naročnik utemeljeval odločitev, da vlagateljevo ponudbo označi za nepopolno, ne more pomeniti, da je naročnikova odločitev nezakonita. Naročnikova odločitev bi bila namreč nezakonita šele v primeru, če naročnik z nobenim izmed razlogov, s katerimi je utemeljeval odločitev, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ne bi uspel izkazati, da je vlagateljeva ponudba nepopolna.

Vlagatelj sicer zatrjuje, da se naročnik do vlagateljevih navedb iz podanega pojasnila z dne 20. 8. 2010 ni opredelil in da jih ni pojasnil, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Zavrnitev vseh ponudb" št. 411-1/2010/0003/1-7 z dne 3. 9. 2010 vlagatelju predstavil svoj zaključek in pot do tega zaključka.

Med strankama ni sporno, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, 2. točka, podtočka 2.3.5. (str. 17 razpisne dokumentacije) zahteval, da "ponudnik ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, v kolikor je za opravljanje take dejavnosti posebno dovoljenje zahtevano s posebnim zakonom", pri čemer je kot dokazilo predvidel izjavo na obrazcu D/8. Med strankama tudi ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil izjavo, da ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Med strankama nadalje tudi ni sporno, da naročnik oddaja javno naročilo gradenj. Med strankama dejansko ni niti sporno, da je predmet javnega naročila gradenj (med drugim) dejavnost, ki jo je treba po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008; v nadaljevanju: Uredba SKD 2008) uvrstiti pod šifro 42.110 Gradnja cest in da je znotraj te šifre po Uredbi SKD 2008 tudi dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet". V zvezi s slednjo dejavnostjo je naročnik vlagatelju v dopisu št. 411-1/2010-003/5 z dne 17. 8. 2010 navedel, da je "še posebej relevantno vprašanje ali ste v času oddaje javnega naročila imeli pridobljeno obrtno dovoljenje za dejavnost gradnje cest in drugih prometnih površin za cestni promet", vlagatelj pa s pravnim mnenjem, predloženim k zahtevku za revizijo, izkazuje, da se zaveda, da je pod šifro dejavnosti 42.110 (po Uredbi SKD 2008) vključena dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet".

Skladno s prvim odstavkom 6. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 s spr.; v nadaljevanju: ObrZ) se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, ter dejavnosti domače in umetnostne obrti pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Skladno z drugim odstavkom 6. člena ObrZ je obrtno dovoljenje dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ObrZ se pravico do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, in obrti podobne dejavnosti pridobi z vpisom v obrtni register. Iz slednjih določb ObrZ izhaja, da se pravica do opravljanja nekaterih dejavnosti pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja.

Dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet" je skladno s 3. členom Uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008; v nadaljevanju: Uredba obrt 2008) vključena med obrtne dejavnosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Uredbo obrt 2008 je Vlada RS sprejela na podlagi ObrZ.

Določitev dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu ObrZ, lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti ali obrti podobne dejavnosti, so skladno z 2. členom Uredbe obrt 2008 določene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe obrt 2008 (oziroma objave te uredbe v Uradnem listu RS, št. 69/2007).

Iz določb Uredbe obrt 2008 je tako razvidno, da uvrstitev dejavnosti "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet" sledi ureditvi Uredbe SKD 2008 in torej predstavlja eno izmed dejavnosti, ki je vključena v "krovno" dejavnost (po Uredbi SKD 2008) s šifro 42.110 Gradnja cest.

Z dnem uveljavitve Uredbe SKD 2008 je skladno z 12. členom Uredbe SKD 2008 prenehala veljati Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/2002; v nadaljevanju: Uredba SKD 2002). V Uredbi SKD 2002 dejavnost s šifro 42.110 ni obstajala. V Uredbi SKD 2002 sicer ni obstajala nobena dejavnost s šifro 42. Dejavnosti na področju gradbeništva so skladno z Uredbo SKD 2002 imele šifro 45.

Vlagatelj zatrjuje, da je imel pred uveljavitvijo Uredbe SKD 2008 registrirano dejavnost 45.230 Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov. Vpogled v zgodovinski izpisek iz sodnega registra do 31. 1. 2008, dostopen prek elektronskega poslovnega registra (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=162195), potrjuje to dejstvo. Vlagatelj tudi navaja, da ni imel obrtnega dovoljenja do leta 2010. Vpogled v predloženo fotokopijo obrtnega dovoljenja k pojasnilu z dne 20. 8. 2010 to dejstvo potrjuje. Iz fotokopije obrtnega dovoljenja je namreč razvidno, da ga je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vlagatelju izdala 3. 7. 2010. Iz tega je tudi razvidno, da je vlagatelj pridobil obrtno dovoljenje po preteku roka za predložitev ponudb, ki je bil določen na 10. 2. 2010 do 10.30.

Vlagatelju je treba pritrditi, da je drugi odstavek 9. člena Uredbe SKD 2008 (oziroma 2. člen spremembe te uredbe, objavljene v Uradnem listu RS, št. 17/2008) določil, da se dejavnosti, ki se ne prevedejo v skladu s prvim odstavkom 9. člena Uredbe SKD 2008 in jih imajo enote poslovnega registra opredeljene v aktih o ustanovitvi, morajo uskladiti ob prvi spremembi navedenih aktov. Vlagatelju je treba tudi pritrditi, da se je dejavnost s šifro 45.230 (po Uredbi SKD 2002) z uveljavitvijo Uredbe SKD 2008 razdelila na štiri šifre (gl. primerjalno tabelo, objavljeno na spletni strani Statističnega urada RS: http://www.stat.si/doc/klasif/revizija/ SKD2008-SKD2002.xls). Vendar sámo dejstvo, da vlagatelju ni bilo treba spreminjati akta o ustanovitvi po uveljavitvi Uredbe SKD 2008 in da zaradi razdelitve dejavnost s šifro 45.230 (po Uredbi SKD 2002) na štiri šifre po Uredbi SKD 2008 (tj. 41.200, 42.110, 42.120 in 42.990) ni prišlo do avtomatične pretvorbe dejavnosti iz šifre 45.230 v 42.110, nista tisti dejstvi, ki lahko izkažeta, da je naročnik neupravičeno ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje postavljenih zahtev. Na tak zaključek ne morejo vplivati niti vlagateljeve navedbe, da Uredba obrt 2008 ni vsebovala določb, da je treba pridobiti obrtno dovoljenje za dejavnosti s šifro 45.230 (po Uredbi SKD 2002).

S 24. 11. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 102/2007; v nadaljevanju: ObrZ-D) (gl. 17. člen ObrZ-D), je skladno s prvo alineo prvega odstavka 16. člena ObrZ-D prenehala veljati Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 117/2004; v nadaljevanju: Uredba obrt 2004). Skladno z drugim odstavkom 16. člena ObrZ-D pa se je Uredba obrt 2004 uporabljala do uveljavitve Uredbe obrt 2008. Ker je že ObrZ-D razveljavil Uredbo obrt 2004, torej ni bilo potrebe, da bi jo razveljavila tudi Uredba obrt 2008.

V 2. členu Uredbe obrt 2004 je bilo določeno, da so dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo), lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti ali obrti podobne dejavnosti, v tej uredbi določene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/2002). Iz 2. člena Uredbe obrt 2004 je torej razvidno, da se je Uredba obrt 2004 pri klasificiranju dejavnosti, ki se opravljajo kot obrtne dejavnosti, oprla na Uredbo SKD 2002.

V 3. členu Uredbe obrt 2004 je bila kot obrtna dejavnost določena tudi dejavnost s šifro 45.230 Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov in vanjo je (med drugim) spadala tudi dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet" (gl. prvo alineo). ObrZ, ki je veljal v času začetka veljavnosti Uredbe obrt 2004 (tj. ObrZ brez ObrZ-D), je v prvem odstavku 6. člena določal, da se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetnostne obrti pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Drugi odstavek 6. člena ObrZ, ki je veljal v času začetka veljavnosti Uredbe obrt 2004 (tj. ObrZ brez ObrZ-D), je določal, da je obrtno dovoljenje dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.

Iz predstavljenega je razvidno, da je dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet" tako po Uredbi obrt 2004 (ki se je oprla na klasifikacijo dejavnosti po Uredbi SKD 2002) kot po Uredbi obrt 2008 (ki se je oprla na klasifikacijo dejavnosti po Uredbi SKD 2008) sodila pod obrtno dejavnost, kar je skladno s prvim odstavkom 6. člena ObrZ (tako upoštevajoč ObrZ brez ObrZ-D kot ObrZ z ObrZ-D) pomenilo, da se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja (in vpisa v obrtni register).

Naročnikova zahteva iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, 2. točka, podtočka 2.3.5. (str. 17 razpisne dokumentacije) je zapisana tako, da ni mogoče izključiti, da se ne nanaša na vprašanje potrebe po obrtnem dovoljenju za dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet". Glede na dejstvo, da vlagatelj v času predložitve ponudbe ni imel obrtnega dovoljenja za dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet" (bodisi glede na Uredbo obrt 2004 bodisi glede na Uredbo obrt 2008), Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju, da je naročnik neupravičeno zaključil, da vlagateljeva ponudba ni popolna (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija ocenjuje, da tega zaključka ne more spremeniti vlagateljevo obsežno pojasnjevanje, da "v času dajanja ponudb ni potreboval obrtnega dovoljenja".

Iz prvega odstavka 7. člena ObrZ je jasno razvidno, da obrtno dovoljenje lahko pridobijo tudi gospodarske družbe in ne le samostojni podjetniki posamezniki. Taka ureditev po 7. členu ObrZ pa je veljala že od uveljavitve ObrZ v letu 1994.

Iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-81/08-5 z dne 17. 9. 2009, točka 10 med drugim izhaja: "Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ustanovljena z zakonom (31. člen ObrZ) kot oseba javnega prava (33. člen ObrZ), ima javna pooblastila (34. člen ObrZ) in je javnopravno združenje, ki je ustanovljeno predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu. Gospodarske zbornice po ZGZ (tj. Zakonu o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/2006 s spr.); op. Državne revizijske komisije) pa so prostovoljna združenja, ki nastajajo po volji svojih ustanoviteljev in v katere včlanjevanje je ob upoštevanju zakonskih in statutarnih pogojev popolnoma svobodno, ZGZ pa gospodarske zbornice izrecno opredeljuje kot pravne osebe zasebnega prava (prvi odstavek 3. člena ZGZ). Navedeno kaže, da gre za različne položaje, ki so lahko različno pravno urejeni."

Javna pooblastila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije po ObrZ (med drugim) obsegajo izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj (prva alinea drugega odstavka 34. člena ObrZ).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vodi obrtni register, v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ter dejavnost domače in umetnostne obrti in osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti (prvi odstavek 19. člena ObrZ).

Obrtni register je javna knjiga (drugi odstavek 19. člena ObrZ).

Iz vpogleda v obrtni register, ki je dostopen prek spletne strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: http://www.ozs.si/register.asp"IDpm=14, izhaja, da je vlagatelj bil vpisan v obrtni register 3. 7. 2010 (tj. na dan izdaje obrtnega dovoljenja) in da je v razdelku "Vrsta članstva" za vlagatelja navedeno "Obvezno".

V 31. členu ObrZ je določeno, da pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja, se združujejo v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in po sedežu obrata oziroma firme v območne obrtno-podjetniške zbornice.

Iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-81/08-5 z dne 17. 9. 2009, točka 8 med drugim izhaja: "Da so osebe iz 31. člena ObrZ obvezni člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, izhaja tako iz jezikovne in logične razlage, saj 31. člen ObrZ določa fizične in pravne osebe, ki so člani te zbornice, medtem ko 32. člen ObrZ določa tiste subjekte, ki se lahko včlanijo v to zbornico. Po nasprotnem razlogovanju (a contrario) se je tista skupina oseb, ki jim zakon izrecno ne daje izbire, v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije dolžna včlaniti. Takšna razlaga 31. člena ObrZ je enotno sprejeta tudi v sodni praksi (op. 4: Glej sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 90/2001 z dne 11. 10. 2001, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1113/2000 z dne 14. 2. 2002, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1283/2001 z dne 13. 3. 2002, sodba Višjega sodišča v Ljubljani št I Cpg 571/2003 z dne 12. 1. 2005 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 618/2002 z dne 8. 5. 2003.). Tudi Ustavno sodišče je izpodbijani 31. člen ObrZ v odločbi št. U-I-90/99 z dne 6. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 31/03 in OdlUS XII, 13) presojalo kot določbo, ki določa obvezno članstvo."

Ker je obrtni register javna knjiga, za vlagatelja pa izhaja, da je obvezni član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, se Državna revizijska komisija ni spuščala v nadaljnjo presojo vlagateljevih revizijskih navedb, saj je bila dejavnost "gradnja cest in drugih prometnih površin za cestni promet" tudi po Uredbi obrt 2004, in ne le po Uredbi obrt 2008, označena za dejavnost, ki je glede na 6. člen ObrZ (tako brez ObrZ-D kot z ObrZ-D) zahtevala pridobitev obrtnega dovoljenja. Vlagateljevo obsežno pojasnjevanje, da izpolnjuje razpisne pogoje in da za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, ne rabi obrtnega dovoljenja, je torej vlagateljev pogled na sporno vprašanje, ki pa ni enak tistemu, ki ga je v dokumentu "Zavrnitev vseh ponudb" št. 411-1/2010/0003/1-7 z dne 3. 9. 2010 naredil naročnik po preveritvi vlagateljeve ponudbe in pridobitvi pojasnila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Vendar naročnikov zaključek, da vlagateljeva ponudba ni popolna, glede na pojasnila, dana v obrazložitvi tega sklepa Državne revizijske komisije, ni tak, da bi zahteval razveljavitev naročnikove odločitve, saj ima oporo v ugotovljenem dejanskem stanju (med drugim v dejstvu, da vlagatelj v času predložitve ponudbe ni imel obrtnega dovoljenja) in predpisih.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno označil, da vlagateljeva ponudba ni popolna, je zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 18. 10. 2010

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje,
- odvetnik Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.