018-240/2010 Radiotelevizija Slovenija

Številka: 018-240/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec in ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Najem zunanjih prevozov - kombi", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika šTIMBI, d.o.o., Pod gozdom c.II/1, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11. 10. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 19. 8. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila JN-S0203, izdani dne 3. 8. 2010.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 3.100,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28. 5. 2010 izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Najem zunanjih prevozov - kombi". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 21. 6. 2010, pod št. objave JN5300/2010.

Naročnik je dne 3. 8. 2010 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila JN-S0203, s katero je ponudnike obvestil, da za predmetno javno naročilo izbere ponudnika PREVOZI FORTUNA, Peter Fortuna s.p., Ulica Bratov Martinec 23, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 19. 8. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ponovni pregled ponudbe izbranega ponudnika, izločitev ponudbe izbranega ponudnika ter oddajo javnega naročila vlagatelju.

Vlagatelj je najprej zatrjeval, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz točke 3.3 Tehnična dokumentacija, ker je za dve vozili predložil licenci, ki se glasita na lastnika vozil, družbo B. in ne na vlagatelja. Vlagatelju ni bil omogočen vpogled v pogodbeno razmerje med lastnikom teh vozil, družbo B. in izbranim ponudnikom, zaradi česar predlaga naročniku oziroma Državni revizijski komisiji, da opravi celovit pregled tega dela ponudbe in presodi nadaljnje vlagateljeve navedbe. Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 10. 8. 2010, sicer izhaja, da naj bi šlo za najeta vozila, za katera naj bi izbrani ponudnik predložil vso tehnično dokumentacijo, ki je bila zahtevana v točki 3.3., čemur pa vlagatelj nasprotuje. Naročnik je po mnenju vlagatelja spregledal, da bi moral izbrani ponudnik pridobiti za ti dve vozili licenco za opravljanje prevozov na svoje ime. Ker tega ni pridobil in predložil v svoji ponudbi, ni izpolnil tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, kjer je jasno navedeno, da mora ponudnik predložiti licence za vsa vozila, s katerimi bo opravljal razpisano storitev. Tudi v 29. členu Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki določa pogoje za začetek izvajanja prevozov, je med drugim navedeno, da se s posameznim vozilom lahko prevoz opravlja le, če ima voznik v vozilu izvod licence prevoznika, ki ima v lasti ali najemu oziroma leasingu to vozilo. V primeru izbranega ponudnika je prevoznik Prevozi Fortuna, Peter Fortuna s.p. in ne lastnik vozil oziroma najemodajalec, na katerega se licenci za vozili glasita. Navedeno stališče je v elektronskem sporočilu potrdila tudi Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, navedeno pa lahko naročnik preveri tudi s poizvedbo pri Ministrstvu za promet, ki je pristojno za razlago navedenega zakona in Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Vlagatelj še opozarja, da v primeru, da v obravnavanem primeru ne bi šlo za najemno razmerje, bi moral izbrani ponudnik predložiti pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere bi lastnik teh vozil nastopal kot podizvajalec, kot tak pa bi moral skladno z določili razpisne dokumentacije izpolniti in potrditi predpisane obrazce 4.2.1, 4.2.3, 4.2.7, 4.2.8. 4.2.9, 4.2.10, 4.2.13, 4.2.14 in 4.2.15, v izjavi glede podizvajalcev na obrazcu Udeležba podizvajalcev pa bi moral navesti tudi tega podizvajalca. Noben od zahtevanih dokumentov ni bil predložen v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija opravi poizvedbe pri lastniku vozil o tem, ali je bilo sklenjeno pogodbeno razmerje za potrebe predmetnega postopka in ali je predložena dokumentacija v skladu z razpisnimi zahtevami.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz točke 3.4 razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je predložil ponudbo s podizvajalcem T. Iz obrazca Seznam voznikov je razvidno, da so kar trije od štirih zahtevanih voznikov zaposleni pri navedenem podizvajalcu, čeprav je udeležba tega podizvajalca zgolj v manjšem deležu. Na podlagi javno dostopnih podatkov Poslovnega registra Slovenije je vlagatelj ugotovil, da je glavna dejavnost podizvajalca 43.990 Druga specializirana gradbena dela. Poleg glavne dejavnosti je podizvajalec registriran za različne dejavnosti, med katerimi pa ni razpisanih dejavnosti ali morebiti drugih dejavnosti, ki bi mu sicer omogočale sodelovanje z izbranim ponudnikom, kot je na primer dejavnost posredovanja začasne delovne sile ali druge oskrbe s človeškimi viri. Na podlagi 6. člena ZGD družba lahko opravlja dejavnost, ki je kot dejavnost vpisana v register, česar pa podizvajalec ne izpolnjuje. Vlagatelj je še opozoril, da izbrani ponudnik za določene voznike ni izkazal zdravniškega pregleda, saj so bile napotnice za zdravniški pregled izdane za delovno mesto strojnik, ne pa voznik, iz zdravniškega spričevala pa ni nedvoumno razvidno, za katero delovno mesto oseba izpolnjuje zdravstvene zahteve.

Naročnik je dne 9. 9. 2010 izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na licenco vozil izbranega ponudnika, je naročnik odgovoril, da je izbrani ponudnik predložil generalno licenco za izvajanje prevoza potnikov in blaga v cestnem prometu in prav tako licence za vsako vozilo. S tem je izpolnil vse pogoje, ki so bili zahtevani v točki 3.3 Tehnična dokumentacija. Izbrani ponudnik je za najeta vozila, torej za vozila, ki mu jih daje v najem družba B., priložil kopijo prometnega dovoljenja za vsako najeto vozilo in fotokopijo najemne pogodbe.

Glede zdravniških pregledov za voznike je naročnik pojasnil, da je izbrani ponudnik priložil kopije zdravniških spričeval za vse štiri voznike. Na zdravniških spričevalih oziroma napotnicah je pri vseh štirih voznikih razvidno, da je opravljen zdravniški pregled za delovno mesto strojnika in za voznika. Glede registrirane dejavnosti za podizvajalca T. pa je naročnik navajal, da ni zahteval, da mora imeti podizvajalec vsa potrebna dovoljenja pristojnih organov za opravljanje točno določene, t.j. razpisane dejavnosti. Naročnik meni, da ni imel pravice zahtevati od podizvajalcev, da morajo biti registrirani za opravljanje razpisane dejavnosti, saj mora biti za to registriran ponudnik, podizvajalec pa nastopa le kot pomoč ponudniku s svojimi vozili in vozniki. Za te pa je bilo v točki 3.4 razpisne dokumentacije nedvoumno zahtevano, da mora ponudnik za vse voznike, ki jih bo v ponudbi navedel, priložiti dokazilo o opravljenem zdravniškem pregledu ter da mora priložiti fotokopije vozniških dovoljenj za vse voznike, ki bodo pogodbeno opravljali storitev. Te zahteve je podizvajalec T. izpolnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13. 9. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je vlagatelj navedel svoja stališča glede posameznih naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 16. 9. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je, skladno z dokaznim predlogom vlagatelja in na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, Ministrstvo za promet zaprosila za pojasnilo glede licence oziroma izvoda licence za vozila, s katerimi se opravlja prevoz. Ministrstvo za promet je pisno pojasnilo posredovalo z dopisom, št. 007-261/2010/2-0021434, z dne 4. 10. 2010.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, elektronsko sporočilo Obrtno podjetniške zbornice, z dne 16. 8. 2010 in v pojasnilo Ministrstva za promet, z dne 4. 10. 2010. Ostale dokazne predloge je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z ostalimi izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi. Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, z dne 3. 8. 2010, je naročnik obe ponudbi ocenil kot popolni ter na podlagi merila najnižja cena kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Vlagatelj je popolnost ponudbe izbranega ponudnika najprej izpodbijal iz razloga, ker izbrani ponudnik naj ne bi predložil ustreznih licenc za dve vozili, ki naj bi bili najeti, saj se licenci ne glasita na vlagatelja, ampak na družbo B., ki je lastnik in najemodajalec teh vozil.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo ugotovila, da je naročnik v točki 3.3. (Tehnična dokumentacija) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo) zahteval:

"Ponudnik mora predložiti podatke o ponujenih vozilih, ki so lahko:

- lastna vozila: v tem primeru mora ponudnik za vsako lastno vozilo predložiti fotokopijo prometnega dovoljenja;
- vozila na leasing: v tem primeru mora ponudnik za vozilo, ki ga ima na leasing, predložiti fotokopijo prometnega dovoljenja in fotokopijo leasing pogodbe;
- najeta vozila: v tem primeru mora ponudnik za vsako najeto vozilo predložiti fotokopijo prometnega dovoljenja in fotokopijo najemne pogodbe.

Ponudnik mora za vsa ponujena vozila predložiti fotokopijo veljavne zavarovalne police, iz katere je razvidno, da je zavarovano tako predmetno vozilo, kot tudi vse osebe in tovor v njem. Zavarovanje mora biti veljavno za čas trajanja pogodbe.

Ponudnik mora za vsa ponujena vozila predložiti veljavna potrdila pristojnega organa, ki izdaja licence v cestnem prometu, s katerim ponudnik dokazuje, da ima licenco za izvajanje prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu. Ponudnik mora predložiti tako generalno licenco, kot tudi licence za vsa vozila, s katerimi bo opravljal razpisano storitev.

Ponudnik mora na vsako fotokopirano stran zgoraj zahtevanih dokumentov napisati, da potrjuje resničnost navedenih podatkov in to izjavo na vsaki fotokopirani strani potrditi s svojim žigom in podpisom. V primeru, da naročnik naknadno zahteva originalno dokazilo, ga mora ponudnik prinesti v vpogled."

Med strankama je sporno, ali je izbrani ponudnik, skladno s tretjim odstavkom točke 3.3 navodila, v ponudbi za dve vozili, s katerimi namerava opravljati razpisano storitev, predložil ustrezni licenci. Gre torej za vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika, skladno s 45. členom ZJN-2 in v tem okviru za vprašanje (ne)pravilnosti ponudbe, v povezavi z izpolnjevanjem tehničnih zahtev opreme, s katero se bo opravljala storitev, skladno s 37. členom ZJN-2 in v tem okviru za vprašanje (ne)primernosti ponudb. Določba 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je nepravilna ponudba tista, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Po določbi 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Med strankama je nesporno in kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 19. 7. 2010, da je izbrani ponudnik za opravljanje razpisane storitve ponudil štiri vozila, dve znamke Citroen in dve znamke Peugeot. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo neustreznost licenc zatrjeval za vozili znamke Peugeot, pri čemer je tudi zatrjeval, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v pogodbeno razmerje med lastnikom vozil Peugeot in izbranim ponudnikom, da pa iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 10. 8. 2010 izhaja, da naj bi šlo za najeta vozila. Glede navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbeno dokumentacijo in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil dve najemni pogodbi za najem vozil znamke Peugeot, sklenjeni z najemodajalcem, družbo B. dne 19. 7. 2010, iz česar izhaja, kot je to predvideval vlagatelj in kar je navajal tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, da gre za najeti vozili.
Med strankama je dalje nesporno in kar prav tako izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik za vozili znamke Peugeot predložil licenci oziroma izvoda licenc, ki se glasita na firmo najemodajalca, družbo B. in ne na firmo vlagatelja, kar pa po prepričanju vlagatelja ne ustrezna naročnikovi zahtevi iz točke 3.3 navodila, v povezavi z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 s sprem., v nadaljevanju: ZPCP-2). Naročnik je glede navedenega revizijskega očitka v odločitvi o zahtevku za revizijo zgolj pavšalno navedel, da je izbrani ponudnik priložil licence za vsako vozilo in s tem izpolnil vse pogoje.

Državna revizijska komisija je najprej ugotovila, da je bila naročnikova zahteva iz točke 3.3. navodila jasna; naročnik je zahteval licence za vozila. Pri presoji spornega vprašanja, torej, kakšna licenca je ustrezna, je Državna revizijska komisija vpogledala v določbe ZPCP-2, skupaj z elektronskim sporočilom Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, z dne 16. 8. 2010 (ki ga je kot dokaz priložil vlagatelj v zahtevku za revizijo) in pojasnilom Ministrstva za promet, z dne 4. 10. 2010 (pridobljenim skladno z dokaznim predlogom vlagatelja).

Skladno z določbo 15. točke prvega odstavka 3. člena ZPCP-2 je izvod licence listina, ki jo izda izdajatelj imetniku licence za uporabo v posameznem vozilu. Po določbi 44. točke prvega odstavka 3. člena ZPCP-2 je prevoznik podjetje, ki ima licenco ali dovoljenje skladno s pravili Skupnosti za opravljanje prevozov potnikov ali blaga ali opravlja prevoze za lastne potrebe in ima sedež v državi članici ES, razen domačega prevoznika. Skladno s 7. točko prvega odstavka 3. člena ZPCP-2 pa je domači prevoznik fizična ali pravna oseba, ki ima licenco, licenco Skupnosti oziroma dovoljenje Skupnosti za opravljanje prevozov ali opravlja prevoze za lastne potrebe domačega prevoznika. Skladno z 28. členom ZPCP-2 se izvod licence za posamezno vozilo izda za čas veljavnosti licence. Izvod licence vsebuje podatke o izdajatelju, firmi in sedežu oziroma naslovu prevoznika, številki licence in datumu veljavnosti licence, vrsti prevozov, ki se z vozilom lahko opravljajo iz naslova izdane licence, morebitne opombe, datum izdaje izvoda, zaporedno številko izvoda, žig in podpis. Izdajatelj izda prevozniku izvod licenc za toliko vozil, kolikor jih uporablja za izvajanje prevozov v cestnem prometu in za kolikor vozil izpolnjuje pogoj primernega finančnega položaja. Licence in izvodi licence za posamezna vozila niso prenosljivi na drugega prevoznika. Pri opravljanju prevozov v cestnem prometu oziroma med vožnjo mora imeti voznik v vozilu izvod licence. Skladno z 29. členom ZPCP-2 se lahko s posameznim vozilom opravlja prevoz, če ima voznik v vozilu izvod licence prevoznika, ki ima v lasti ali najemu oziroma lizingu to vozilo.

Obrtno podjetniška zbornica Slovenije je v elektronskem sporočilu vlagatelju dne 16. 8. 2010 pojasnila, da je za razlago ZPCP-2 in Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu pristojno Ministrstvo za promet. Opozorila pa je na 29. člen ZPCP-2, v katerem so navedeni pogoji za začetek izvajanja prevozov, med drugim tudi, da se s posameznim vozilom lahko prevoz opravlja le, če ima voznik v vozilu izvod licence prevoznika, ki ima v lasti ali najemu oziroma lizingu to vozilo.

Ministrstvo za promet je v pojasnilu, z dne 4. 10. 2010, pojasnilo, da prevoznik skladno z 19. členom ZPCP-2 pridobi z licenco pravico za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov in blaga v cestnem prometu. Med pogoji za pridobitev licence, ki so določeni v 20. členu ZPCP-2, je tudi pogoj, da mora biti prevoznik lastnik vsaj enega v Republiki Sloveniji registriranega motornega vozila za posamezne vrste prevozov, ali imeti pravico uporabe tega vozila na podlagi sklenjene najemne oziroma zakupne pogodbe ali lizing pogodbe. To pomeni, da morajo biti vsa vozila prevoznika, s katerimi prevoznik opravlja prevoze, registrirana v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku 28. člena ZPCP-2 je določeno, da izdajatelj izda prevozniku izvod licence za toliko vozil, kolikor jih uporablja za izvajanje prevozov v cestnem prometu in za kolikor vozil izpolnjuje pogoj primernega finančnega položaja. Licence in izvodi licence za posamezna vozila niso prenosljivi na drugega prevoznika (četrti odstavek 28. člena ZPCP-2). Prevoznik, ki bo opravljal prevoze za naročnika, mora imeti licenco in izvode licenc za vozila, s katerimi bo opravljal prevoze (za vozila v svoji lasti in za najeta vozila), in sicer na svoje ime oziroma firmo. Licenca in izvodi licence se morajo skladno z zgoraj navedenimi določili ZPCP-2 glasiti na prevoznika, ki bo dejansko opravljal prevoze za naročnika. Če bo ponudnik sam izvajal prevoze za naročnika, mora, kot je navedeno, imeti licenco in izvode licence za vsa vozila na svoje ime oziroma firmo, in sicer ne glede na to, ali bo prevoze opravljal z vozili, ki so v njegovi lasti, ali z najetimi vozili. V kolikor bo ponudnik izvajal prevoze za naročnika s podizvajalci, bo moral z njimi skleniti podizvajalske pogodbe, posamezni podizvajalci pa bodo morali imeti licenco skladno z 19. členom ZPCP-2 in tudi izvode licenc na svoje ime oziroma firmo za vsa vozila, s katerimi bodo izvajali prevoze za naročnika.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju naročnikove zahteve iz točke 3.3. navodila in določil ZPCP-2, ki določajo obvezne pogoje za opravljanje dejavnosti prevozov v cestnem prometu in v tem okviru tudi vsebino izvoda licence za vozilo, s katerim se bo prevoz opravlja, ter na podlagi presoje pridobljenih pojasnil, ocenila, da so utemeljeni revizijski očitki vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih licenc oziroma izvodov licenc za najeta vozila znamke Peugeot, s kateri je nameraval opravljati razpisano storitev. Izvoda licenc se namreč ne glasita na prevoznika, ki bo dejansko opravljal storitve prevoza za naročnika, ki je v konkretnem primeru vlagatelj, ampak se glasita na družbo B., ki pa je zgolj dala v najem vozili vlagatelju. Izvod licence se namreč mora glasiti na prevoznika, ki bo dejansko opravljal prevoze za naročnika. Če bo ponudnik sam izvajal prevoze za naročnika, mora imeti licenco in izvode licence za vsa vozila na svoje ime oziroma firmo, in sicer ne glede na to, ali bo prevoze opravljal z vozili, ki so v njegovi lasti, ali z najetimi vozili. Ker pa iz ponudbe ne izhaja, da bo storitev prevoza za naročnika opravljala družba B. (vlagatelj te družbe ni prijavil kot partnerja ali podizvajalca), ki je lastnik vozil znamke Peugeot in na katere firmo se glasita izvoda licenc za ti dve vozili, je potrebno zaključiti, da predložena izvoda licenc za vozili znamke Peugeot ne ustrezata naročnikovi zahtevi iz točke 3.3 navodila.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno (pravilno in primerno) ter na tej podlagi sprejel odločitev o oddaji naročila, kljub dejstvu, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih licenc skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska je glede navedene pomanjkljivosti oziroma neustreznosti tudi ocenila, da ne gre za pomanjkljivosti, ki bi jih izbrani ponudnik lahko odpravil z dopolnitvijo ponudbe, v smislu instituta formalno nepopolne ponudbe. ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila; če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2; ta določa, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob tem ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati: 1. svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, 2. tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in 3. tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki prvega odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oziroma zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilno v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2 ter bi popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb. Pravočasna ponudba je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb. Nepravočasna ponudba pa je nepopolna ponudba, zato jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ocenila, da bi naročnik z dopustitvijo dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika na način, da bi izbranemu ponudniku dovolil predložitev nove (ustrezne) licence, ki bi morebiti izpolnila zahtevo iz razpisne dokumentacije, posegel v nedovoljeno vsebinsko spremembo ponudbe, s tem pa povzročil neenakopravno obravnavo ponudnikov. Zato je bilo potrebno zaključiti, da ugotovljene pomanjkljivosti oziroma neustreznosti ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče odpraviti z institutom formalno nepopolne ponudbe.

Državna revizijska komisija je zato že iz navedenih razlogov ocenila, da je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja ugoditi in je, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Odločitvi o oddaji javnega naročila JN-S0203, izdani dne 3. 8. 2010.

Ostalih zatrjevanih kršitev Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso, ni presojala, saj morebitno ugotovljene kršitve naročnika ne bi več mogle vplivati na položaj vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, oziroma na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more odločati o izločitvi in izboru ponudb, saj bo o tem odločil naročnik v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 2.500,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 500,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 100,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 3.100,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem ko je stroške sestave izjave o nadaljevanje postopka zavrnila kot neutemeljene, saj so ti stroški vključeni že v nagrado za revizijski postopek. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko " 2 % materialnih stroškov", saj vlagatelj slednje postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki), zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN ne priznajo.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.100,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 11. 10. 2004


Vida Kostanjevec
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, Kolodvorska ulica 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana
- PREVOZI FORTUNA, Peter Fortuna s.p., Ulica Bratov Martinec 23, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana