018-250/2010 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-250/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem., v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vide Kostanjevec in članic Sonje Drozdek šinko ter Miriam Ravnikar šurk, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mojca Veljkovič in odvetniki, Titova cesta 2A, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 14. 10. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 30. 8. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, za artikle pod šiframi 16.13.01, 16.13.02, 16.14.14, 16.24.77, 16.24.79, 16.24.85, 16.24.87 in 16.24.89, vsebovana v Delni odločitvi št. 1 o oddaji javnega naročila, izdani dne 10. 8. 2010 in Popravku delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila, izdanem dne 19. 8. 2010.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.012,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 18. 1. 2008, pod št. objave JN352/2008 in v Uradnem listu EU dne 23. 1. 2008, pod št. objave 2008/S 15-018787, objavil javni razpis po odprtem postopku, s sklenitvijo okvirnega sporazuma, za oddajo javnega naročila "Dobava medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala".
Naročnik je po sklenitvi okvirnih sporazumov, z Delno odločitvijo št. 1 o oddaji javnega naročila, z dne 04.09.2008 in Popravkom delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila, z dne 19. 8. 2010, odločil, da se kot najugodnejši ponudnik za oddajo javnega naročila za artikle pod šiframi 16.13.01 in 16.13.02 izbere ponudnika IRIS, d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana, za artikel pod šifro 16.14.14 ponudnika Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana in za artikle pod šiframi 16.24.77, 16.24.79, 16.24.85, 16.24.87 in 16.24.89 ponudnika Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 30. 8. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev oddaje javnega naročila za artikle pod šiframi 16.13.01, 16.13.02, 16.14.14, 16.24.77, 16.24.79, 16.24.85, 16.24.87 in 16.24.89 in oddajo naročila za te artikle vlagatelju.

Vlagatelj je po prejemu odločitve naročnika o oddaji naročila in dodatne obrazložitve te odločitve ugotovil, da je naročnik glede oddaje naročila za artikle pod šiframi 16.13.01 in 16.13.02 navajal, da s strani vlagatelja naročnika že kar nekaj časa ni obiskal nihče, ki bi predstavil reagente, ki jih vlagatelj ponuja v posredovani ponudbi. Ker bi testiranje reagentov, po mnenju naročnika, zahtevalo nekaj mesečno preizkusno dobo in ker artikli po svoji kemični sestavi ne ustrezajo razpisnim zahtevam, je naročnik ponudbo vlagatelja v tem delu zavrnil. Vlagatelj zgolj v opombo dodaja, da iste ponujene artikle uporabljajo v UKC Maribor, brez vsakih težav. Vlagatelj je navajal, da je naročnik v dodatni obrazložitvi dolžan natančno navesti razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki je zahteval dodatno obrazložitev. Obrazložitev pa je odvisna od razpisne dokumentacije, torej zlasti od meril, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji oziroma tehničnih in morebitnih ostalih zahtev, ki morajo biti jasno in nedvoumno opredeljene v razpisni dokumentaciji. Naročnik mora v dodatni obrazložitvi natančno pojasniti, katerih zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije ponudnik ni izpolnil, oziroma mora obrazložiti postopek izbire in vrednotenja ponudb, vse po pogojih in merilih, kot so bili opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Načeloma dodatne obrazložitve niso potrebne, če je merilo najnižja cena. Kljub merilu najnižja cena pa je naročnik dolžan odgovoriti na vsa vprašanja vlagatelja ter natančno opredeliti prednosti izbrane ponudbe. Po mnenju vlagatelja obrazložitev naročnika ni skladna z razpisno dokumentacijo ter pogoji in merili za izbor, ki jih je naročnik objavil v razpisni dokumentaciji ob objavi naročila in povabila k oddaji ponudbe. Naročnik je tudi za ponujeni artikel pod šifro 16.14.14 navajal, da po svoji kemični sestavi ne ustreza razpisnim zahtevam naročnika. V objavljeni vsebini povabila k oddaji ponudbe se naročnik ni opredelil do potrebe predhodnega testiranja posameznih artiklov, kakor tudi ni oblikoval pogoja, na katerega se sklicuje v dodatni obrazložitvi, ko navaja, da ima za izbrane reagente že izdelane standardne operativne postopke.

Dalje je vlagatelj ugovarjal ugotovitvi naročnika glede artikla pod šifro 16.479, za katerega je naročnik ugotovil, da je razpisal posamično pakiranje v razmerju 1 x 10 ml. Vlagatelj je navajal, da je za navedeni artikel oddal ponudbo v pakiranju 5 x 10 ml in ob tem v ponudbi, kakor je jasno razvidno iz opombe ob koncu tabelarnega prikaza ponudbene dokumentacije, ponujene cene oblikoval tako, da so preračunane na zahtevo naročnika po želenem pakiranju. Glede na navedeno ponudbena cena vlagatelja za ta artikel v višini 89,40 EUR ustreza razmerju, ki ga zahteva naročnik glede na način pakiranja in je glede na preračun po zahtevi pakiranja najnižja ponudbena cena. Vse navedeno velja tudi za ponujena artikla pod šiframi 16.24.87 in 16.24.89. Naročnik pri izbiri ni upošteval 9. člena razpisne dokumentacije, kjer je navedeno, da bo merilo za izbor najnižja končna vrednost posameznega artikla, pod predpostavko, da artikel izpolnjuje vse razpisane zahteve.
Vlagatelj je dalje navajal, da naročnik za artikel pod šifro 16.24.77 v razpisni dokumentaciji nikjer ni oblikoval standarda kakovosti, ki bi ga naj izpolnjevali ponudniki pri ponudbi blaga, zato takšen standard ne more biti merilo za izbor. Vlagatelj tudi ni bil nikoli obveščen, kdaj in na kakšen način ter na kakšnem temelju in vrednostih bi naj naročnik opravil testiranje in s tem tudi primerljivost posameznih ponujenih artiklov. Poročilo o primerljivosti in oceni nikoli ni bilo izdano in dostavljeno ponudniku. Enako velja za artikel pod šifro 16.24.85, kjer naročnik v razpisni dokumentaciji ni oblikoval zahteve po inkubacijskem času niti zahteve za AHG.

Naročnik je dne 13. 9. 2010 izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik v celoti prereka navedbe vlagatelja, da v dodatni obrazložitvi ni natančno pojasnil postopka izbire in vrednotenja ponudb. Glede izbranih artiklov pod šiframi 16.13.01, 16.13.02 in 16.14.14 je naročnik pojasnil, da ne samo, da naročnika že kar nekaj časa ni obiskal nihče s strani vlagatelja, ki bi predstavil reagente, ampak nikoli ni bilo nikogar, ki bi oddelku za laboratorijsko medicino predstavil ponujene artikle, kar pa je dolžnost ponudnikov. Ponudnik diagnostičnih reagentov namreč nikakor ne sme biti zgolj trgovec, ampak mora naročniku obvezno nuditi tudi ustrezno strokovno podporo. Izbrani reagenti so preizkušeni v dolgoletni laboratorijski praksi in kakovostno preverjeni v republiški in v mednarodnih kontrolnih shemah. Rezultati teh kontrol so bili vselej zelo kakovostni, z njimi je naročnik izpolnjeval kakovostne kriterije, ki jih zahtevajo zakonski akti na področju laboratorijske medicine. Za doslej uporabljene reagente ima naročnik zapisane in sprejete standardne operativne postopke, na osnovi katerih je osebje opravilo izobraževanje. Vsakršne spremembe v uvajanju novih reagentov, z drugimi postopki, kot so trenutno v rutinskem delu, bi zahtevale pripravo novih dokumentov, izobraževanja in preverjanja znanja delavcev. Naročnik opozarja, da čas in način testiranja reagentov ne pomeni samovoljo naročnika, pač pa naročnika to obvezuje mednarodni veljavni standard CLSI, EP9-2A: Method Comparison and Bias Estimation Using Patient Samples; Approved Guideline - Second Edition, ki bi ga ponudnik, ki ponuja reagente za diagnostiko, moral poznati. Navedba, da UKC Maribor uporablja ponujene artikle brez vsakih težav, pa je brezpredmetna. Prav tako bi naročnik moral s testiranimi reagenti sodelovati v mednarodni in slovenski kontroli kakovosti, kar vse bi dodatno podražilo poslovanje naročnika, saj bi moral izvajati iste preiskave paralelno (stroški reagentov, stroški kontrolnih testiranj in stroški dela zaposlenih). Ponudnik reagentov bi moral biti seznanjen z vsemi predpisi in se zavedati, da jih je naročnik dolžan upoštevati v celoti in da veljavni standardi predstavljajo merilo oziroma pogoj pri ocenjevanju ponudb. Naročnik opozarja na načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ki od naročnikov javnega naročanja zahteva, da izvedejo javno naročilo tako, da z njim zagotovijo gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno dosežejo cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Naročnik ni kršil določil razpisne dokumentacije, saj morajo biti predpisi na področju reagentov za diagnostiko ponudnikom znani in mora naročnik delovati v skladu z njimi.

Naročnik je dalje glede artikla pod šifro 16.479 izpostavil, da artikla s takšno šifro ni razpisal, glede na vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev pa naročnik sklepa, da gre za artikel pod šifro 16.24.79. Naročnik je pod šiframi 16.24.79, 16.24.87 in 16.24.89 izbral artikle, ki so imeli nedvoumno pakiranje in ceno ter so izpolnjevali razpisne pogoje glede pakiranja 10 x 10 ml, kar v vlagateljevem primeru ni bilo tako. Naročnik je tako izbral najcenejši artikel. Izbrani reagenti so preizkušeni v dolgoletni laboratorijski praksi in kakovostno preverjeni v republiški in v mednarodnih kontrolnih shemah. Rezultati teh kontrol so bili vselej zelo kakovostni, z njimi je naročnik izpolnjeval kakovostne kriterije, ki jih zahtevajo zakonski akti v transfuzijski medicini. Za doslej uporabljene reagente ima naročnik zapisane in sprejete standardne operativne postopke, na osnovi katerih je osebje opravilo izobraževanja in verifikacijo ter so preverjeni s strani nadzorstvenih organov JAZMP in Komisije za presojo laboratorijev, imenovane s strani Ministrstva za zdravje, ki pri naročniku redno opravljajo nadzorstvene preglede. Za vzpostavitev tega sistema kakovosti je bilo vloženega veliko časa zaposlenih. Vsakršne spremembe v uvajanju novih reagentov z drugimi postopki, kot so trenutno v rutinskem delu, bi zahtevale pripravo novih dokumentov, izobraževanja in preverjanja znanja delavcev. Za testiranje novih reagentov bi moral naročnik opraviti validacijske študije pred uporabo v rutinskem delu, na velikem številu vzorcev, kar bi trajalo več mesecev dodatnega dela pri že tako premalo številčnem in preobremenjenem osebju. Prav tako bi naročnik moral s testiranimi reagenti sodelovati v mednarodni in slovenski kontroli kakovosti, kar vse bi dodatno podražilo poslovanje naročnika, saj bi moral izvajati iste preiskave paralelno (stroški reagentov, stroški kontrolnih testiranj in stroški dela zaposlenih).

Glede izbire artiklov pod šiframi 16.24.77 in 16.24.85 je naročnik pojasnil, da je pri primerjalnem testu pregledal reagente same in vso spremno dokumentacijo. Nato je določil jakost aglutinacije z uporabo homozigotnih ter heterozigotnih tovarniško pripravljenih in mednarodno priznanih reagentov celic. Pri titriranju je naročnik izračunal iz jakosti aglutinacij in vrednosti titra "score index". Za primerjalno testiranje je naročnik uporabil še reagent iste specifičnosti, drugega proizvajalca, ki je v rutinski uporabi in že vrsto let omogoča dobro laboratorijsko prakso. Naročnik je primerjalno testiral vzorce krvi krvodajalcev z različno antigensko strukturo in primerjal jakost aglutinacij. V te namene je moral naročnik dodatno uporabiti še veliko drugih reagentov, ki jih sicer ne bi bilo potrebno, če bi izbral do sedaj uporabljene reagente. V nekaterih originalnih navodilih za uporabo novih reagentov so zapisane zahteve za uporabo še dodatnih reagentov, za verodostojno dokončanje postopka testiranja in pridobitev rezultata; takšne zahteve v navodilih pri izbranih reagentih niso navedene in dodatni reagenti niso potrebni. Naročnik je v nadaljevanju podal ugotovitve primerjalnega testiranja. Pri tem je ugotovil, da je artikel pod šifro 16.24.77, proizvajalca D. (ki ga ponuja vlagatelj) slabše kakovosti od reagenta, proizvajalca B (ki ga ponuja izbrani ponudnik), in sicer iz razlogov, ker na steklenički reagenta ni oznake titra, jakost reakcije je sicer identična kot pri primerjalnem reagentu 4+, pri titriranju dosega manjši "score" (41 točk), primerjalni reagent pa 53 točk in ker proizvajalec D. zahteva uporabo negativne kontrole za vrednotenje rezultata. Za artikel pod šifro 16.24.85 pa je naročnik na testiranju ugotovil, da reagent proizvajalca B. ne potrebuje AHG in ima krajši čas inkubacije, prav tako na steklenički reagenta ni oznake titra, potrebna je daljša inkubacija (15 minut) kot pri uporabi primerjanega reagenta (5 minut), potrebna je dodatna uporaba AHG in s tem daljši postopek testiranja (pranje eritrocitov, â??) kot pri primerjanem reagentu, proizvajalec D. pa zahteva uporabo negativne kontrole za vrednotenje rezultata. Naročnik poudarja, da dokler ni dobil artikla pod šifro 16.24.85 na testiranje in dokler ni proučil in analiziral navodil za delo, ni mogel vedeti, ali bodo potrebne pri preiskavi dodatno še AHG in negativne kontrole. Vse to je za naročnika predstavljalo dodatni strošek, ki bi bil tudi v prihodnosti, če bi ta artikel izbral. Standardi kakovosti, ki jih mora naročnik izpolnjevati, so jasno definirani in jih določa mednarodna strokovna literatura in priporočila, ki so z evropsko zakonodajo zavezujoča tudi za Slovenijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 17. 9. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 22. 9. 2010 in z dne 5. 10. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Naročnik je v fazi izvajanja sklenjenih okvirnih sporazumov dne 10. 8. 2010 izdal Delno odločitev št. 1 o oddaji javnega naročila in Popravek delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila dne 19. 8. 2010, s katerima je ponudnike obvestil o izbori ponudnikov za posamezne artikle oziroma za posamezne podskupine artiklov.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), s tem, ko za artikle pod šiframi 16.13.01, 16.13.02, 16.14.14, 16.24.77, 16.24.79, 16.24.85, 16.24.87 in 16.24.89 ni kot najugodnejše izbral ponudbe vlagatelja.

ZJN-2 ureja pravila za oddajo javnih naročil s sklenitvijo okvirnega sporazuma v 32. členu. V tretjem odstavku 32. člena ZJN-2 nalaga naročniku, da ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da bi s tem kršil temeljna načela. V četrtem odstavku 32. člena ZJN-2 je določeno, da se na podlagi okvirnega sporazuma naročila oddajo v skladu s postopki iz petega in šestega odstavka tega člena. Ti postopki se lahko izvedejo le med naročniki in izbranimi ponudniki v okviru izvedenega postopka javnega naročanja. Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma. Po določbi šestega odstavka 32. člena ZJN-2 velja pravilo, da se naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, lahko oddajo bodisi a) ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, v primerih, ko je vsebina določb tega sporazuma taka, da to omogoča in b) če v okvirnem sporazumu niso vsi pogoji določeni, kadar izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno opredeljenih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz določb okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom: za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo, naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb,
ponudbe se predložijo v pisni obliki in je njihova vsebina zaupna do izteka roka, določenega za odgovor, naročniki oddajo vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.

Iz razpisne dokumentacije za obravnavano javno naročilo, izdane dne 18. 1. 2008, ki je bila podlaga za sklenitev okvirnega sporazuma, izhaja, da je naročnik predvidel oddajo posameznih javnih naročil s ponovnim odpiranjem konkurence. Tako je v 10. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) zapisal, da se okvirni sporazum sklepa za obdobje štirih let, s ponovnim odpiranjem konkurence vsakih 24 mesecev. Naročilo za 24 mesecev bo oddal tistemu ponudniku (enemu ponudniku), ki bo najugodnejši za posamezen razpisan artikel oziroma podskupino med sklenitelji okvirnega sporazuma.

Pogoje za oddajo javnih naročil na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma je naročnik zapisal v sklenjenih okvirnih sporazumih s posameznimi ponudniki. Tako je naročnik tudi z vlagateljem dne 15. 7. 2008 sklenil Kupoprodajno pogodbo - okvirni sporazum. V 2. členu navedenega sporazuma je navedeno, da se s tem sporazumom naročnik in stranka okvirnega sporazuma dogovorita o splošnih pogojih izvajanja javnega naročila, o medsebojnih obveznostih, pravicah in dolžnostih pri nemotenem poslovanju v prometu blaga. Sestavni del tega sporazuma so pogoji, določeni z razpisno dokumentacijo in ponudbeno dokumentacijo strank okvirnega sporazuma. Merilo za izbor artiklov je določeno v 3. členu sporazuma, kjer je navedeno, da bo naročnik naročal blago na osnovi sporazumov, sklenjenih za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala pri tistem dobavitelju, ki bo ponudil najnižje cene posameznega artikla, razen v določenih podskupinah, kjer bo merilo izbora najnižja končna vrednost podskupine iz ponudbenega predračuna. Naročnik bo med vsemi strankami okvirnih sporazumov, sklenjenih za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala, vsaki dve leti izvedel konkurenco na ta način, da jih bo pozval k predložitvi predračuna iz skupin, za katere je sklenjen posamezni sporazum. Stranke bodo naročniku posredovale predračune s cenami za artikle, ki bodo na seznamu, v desetih dneh po povabilu k oddaji ponudbe - predračuna. Naročnik bo vse stranke okvirnega sporazuma obvestil o izidu postopka in izbiri. Izbiro bo opravil v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Naročnik bo nabavljal blago na osnovi sporazuma pri tistem dobavitelju, ki bo ponudil nižje cene po ponudbenem predračunu iz tekočega obdobja.

Iz navedenih določb okvirnega sporazuma je potrebno zaključiti, da so v obravnavanem primeru izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirali na podlagi pogojev iz razpisne dokumentacije, ki je bila podlaga za sklenitev okvirnega sporazuma, ponudbene dokumentacije, pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma ter pogojev, ki jih je naročnik morebiti bolj natančno opredelil v povabilu k oddaji ponudbe oziroma k predložitvi predračuna za artikle. Naročnik je vsako naročilo oddal ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma vlagatelja (in ostale stranke okvirnih sporazumov) s pisnim povabilom, z dne 20. 4. 2010, povabil k oddaji ponudbe, za posamezne artikle oziroma za posamezne podskupine artiklov. V povabilu je naročnik zapisal, da je sestavni del povabila k oddaji ponudbe razpisna dokumentacija z dne 18. 1. 2008, ponudbena dokumentacija prodajalca ter okvirni sporazum. Priloga navedenemu povabilu je bilo Navodilo za izpolnjevanje predračuna in obrazec ponudbe, medtem ko so ponudniki predračun prejeli v elektronski obliki. Kot izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 12. 5. 2010, je naročnik pravočasno prejel 66 ponudb in na tej podlagi sprejel Delno odločitev št. 1 o oddaji javnega naročila, izdano dne 10. 8. 2010 in Popravek delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila, izdanega dne 19. 8. 2010. V navedeni odločitvi in popravku je naročnik glede razlogov za izbiro navedel, da je naročnik izbor artiklov oziroma podskupin opravil po merilih iz razpisne dokumentacije. Kot merilo za izbor artiklov je bila upoštevana najnižja cena za posamezen artikel, pri določenih podskupinah pa najnižja skupna vrednost podskupine (9. člen navodil). Vlagatelj je po prejemu odločitve o oddaji naročila, z dne 10. 8. 2010, naročniku z vlogo, z dne 17. 8. 2010 podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, tudi glede artiklov, katerih izbor je predmet spora v tem revizijskem postopku. Naročnik je dne 19. 8. 2010 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo najprej izpodbijal naročnikovo ugotovitev glede ponujenih artiklov vlagatelja pod šiframi 16.13.01, 16.13.02 in 16.14.14 in zatrjeval, da naročnikova obrazložitev odločitve glede neustreznosti teh artiklov ni skladna s pogoji in merili iz razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik v odločitvi o oddaji naročila in dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila natančno pojasniti, katerih zahtev oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije vlagatelj ni izpolnil oziroma bi moral obrazložiti postopek izbire in vrednotenja ponudb po pogojih in merilih, kot so bili opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Naročnik se v objavljeni vsebini povabila k oddaji ponudbe ni opredelil do potrebe po predhodnem testiranju posameznih artiklov, kakor tudi ni oblikoval pogoja, na katerega se sklicuje v dodatni obrazložitvi, ko navaja, da ima za izbrane reagente že izdelane standardne operativne postopke.

Med strankama ni spora o tem in kar izhaja tudi iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, da je naročnik za artikle pod šiframi 16.13.01 (Ana Hep-2 IIF 5 testov) in 16.13.02 (Ana Hep-2 IIF 10 testov) kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika IRIS, d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana, ki je ponudil artikle proizvajalca E., za artikel pod šifro 16.14.14 pa ponudnika Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki je ponudil artikel proizvajalca U. Vlagatelj je za artikle pod šiframi 16.13.01 in 16.13.02 ponudil artikle proizvajalca I., za artikel pod šifro 16.14.14 (Hitri presejalni test na Chlamidyo v brisu z vsem pripadajočim potrošnim materialom) pa artikel proizvajalca I.N., za katere je podal nižjo ponudbeno ceno od izbranih ponudnikov. Vendar naročnik artiklov vlagatelja ni izbral, ker je ocenil, da so neustrezni.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, z dne 19. 8. 2010, ugotovila, da je naročnik za sporne artikle zapisal naslednje razloge za zavrnitev ponujenih artiklov vlagatelja:

- za artikla pod šiframi 16.13.01 in 16.13.02:"Uporaba dosedanjega sistema je kakovostno preverjena (v mednarodnih kontrolnih shemah in v republiški kontroli), zanj imamo zapisane standardne operativne postopke. Iz podjetja Mikro+Polo ni bilo na obisku že veliko let nobenega predstavnika, ki bi nam predstavil reagente proizvajalca I. in nam dal na razpolago testne reagente. Resno testiranje reagentov bi glede na našo statistiko zahtevalo nekaj mesecev."
- za artikel pod šifro 16.14.14: "Za resno testiranje tega reagenta bi zaradi nizkega letnega števila testov potrebovali vsaj pol leta, poleg tega bi bili stroški testiranja visoki, saj bi vse vzorce pošiljali tudi na potrditveni test na Zavod za zdravstveno varstvo Celje v Mikrobiološki laboratorij. Izbrani reagenti so preizkušeni in zanje imamo zapisane standardne operativne postopke, ki tudi zahtevajo čas zaposlenih."

Državna revizijska komisija je ocenila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da navedeni razlogi za izločitev artiklov vlagatelja zaradi neustreznosti, niso imeli podlage v pogojih iz razpisne dokumentacije (ki vključuje razpisno dokumentacijo z dne 18. 1. 2008 in povabilo k oddaji ponudbe, z dne 20. 4. 2010), ponudbene dokumentacije vlagatelja in določb sklenjenega okvirnega sporazuma z vlagateljem.

Kot izhaja iz naročnikove obrazložitve odločitve o oddaji naročila in njegove argumentacije v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, naročnik spornih artiklov vlagatelja ni izbral iz razloga, ker predstavniki vlagatelja naročnika že več let naj ne bi obiskali in dali na razpolago testne reagente, katerih testiranje pa bi tudi sicer zahtevalo več mesecev in naj bi povzročili dodatne stroške naročniku. Po drugi strani naj bi bili izbrani reagenti preizkušeni in ima naročnik zanje zapisane standardne operativne postopke.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenimi razlogi ne nasprotuje naročniku v tem, da takšni razlogi morebiti res obstojijo in morebiti celo predstavljajo oviro in dodatne stroške za naročnika. Vendar pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da gre v obravnavanem primeru za javno naročilo, kjer pa so naročniki tisti, ki morajo pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bodo vnaprej jasno zapisali vse pogoje in zahteve, ki jih morajo upoštevati ponudniki pri pripravi in oddaji ponudbe. Na naročniku je skrbnost postavitve takšnih pogojev in zahtev, katere potrebuje pri izvedbi določenega javnega naročila in ki mu bodo zagotovili gospodarno porabo javnih sredstev, ti pogoji pa morajo biti zapisani vnaprej in morajo biti objektivno opravičljivi ter ne smejo nasprotovati temeljnim načelom javnega naročanja. Pogoji (zahteve), ki jih naročnik določi v skladu z določbami ZJN-2, se lahko nanašajo na osebo ponudnika ali na ponujeni predmet, nekateri so obligatorni in z zakonom predpisani, drugi pa so fakultativni, kar pomeni, da jih naročnik določi avtonomno, po lastni presoji, upoštevaje pri tem predmet in specifične lastnosti konkretnega javnega naročila. šele v tem primeru, če se naročnik odloči, da v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva izpolnitev nekega pogoja, postane tak pogoj izločilni kriterij, na podlagi katerega je naročnik upravičen (dolžan) zavrniti ponudbo ponudnika, ki takega pogoja ne izpolni. Naročnikova dolžnost je, da v obvestilu o javnem naročilu, zlasti pa v razpisni dokumentaciji, natančno določi vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezni ponudnik, da se mu bo priznala usposobljenost za izvedbo naročila in da bo s svojo ponudbo lahko konkuriral za pridobitev posla. Takšna naročnikova dolžnost izhaja tako iz določbe tretjega odstavka 41. člena ZJN-2 ter 3. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2, kot tudi iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, postopki naročanja po ZJN-2 pa so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil ob upoštevanju njihovih vrednosti. Preglednost postopka, kot je opredeljena v ZJN-2 in v pravilih prava EU s področja javnih naročil, ima več vidikov. Na eni strani gre za publiciteto, to je za obveznost javnih naročnikov, da javno objavijo vse svoje nameravane nakupe blaga ter naročila storitev in gradenj, s čimer se vsi potencialni ponudniki na relevantnem trgu seznanijo s potrebami javnega sektorja. Po drugi strani pa gre za dolžnost naročnika, da javno in vnaprej objavi tudi pravila oziroma pogoje in merila (predpisanost postopka), na podlagi katerih bo opravil selekcijo in izbral najugodnejšega ponudnika, saj je le na ta način mogoče omejiti diskrecijo in arbitrarno odločanje. Gospodarski subjekt mora biti vnaprej seznanjen s tem, kateri so pogoji, ki jih mora izpolnjevati za sodelovanje, in katera so merila, da lahko pripravi konkurenčno ponudbo. Preko vnaprejšnje seznanitve s pogoji in merili se gospodarski subjekt odloči, ali bo sodeloval v postopku oddaje javnega naročila. Hkrati lahko vsak ponudnik na ta način ex post preveri, ali je naročnik izpeljal postopek v skladu s pravili, ki so bila vnaprej določena, in ali je bila njegova ponudba obravnavana na enak način kot ponudbe ostalih ponudnikov, na podlagi česar lahko tudi uveljavlja pravno varstvo (garantni vidik načela transparentnosti). Uporaba pogojev ali meril, ki niso bili vnaprej izrecno določeni in objavljeni oziroma dostopni v razpisni dokumentaciji, bi zato pomenila kršitev načela transparentnosti javnega naročanja ter enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je v konkretnem primeru v razpisni dokumentaciji, z dne 18. 1. 2008, glede testnih (vzorčnih) artiklov v 3. in 7. členu navodil zapisal, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe ter izkazovanje tehnične sposobnosti predložiti tudi Izjavo o dostavi vzorcev (OBR-11), s podpisom katere so ponudniki potrdili, da bodo v roku deset delovnih dni od zahteve naročnika dostavili zadostno količino vzorcev prijavljenega blaga in morebitno dodatno dokumentacijo za ponujene artikle. V sklenjenem okvirnem sporazumu z vlagateljem je v šestem odstavku 6. člena zapisano, da lahko naročnik zahteva, da mu dobavitelj predloži vzorce blaga, da jih lahko kupec preizkusi in se na osnovi tega odloči o naročilu, pri čemer je prodajalec na zahtevo kupca dolžan predstaviti tudi uporabo blaga. Naročnik v povabilu k oddaji ponudbe, z dne 20. 4. 2010, morebitne zahteve po dostavi ali predstavitvi vzorcev blaga ni podal.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da so utemeljeni revizijski očitki vlagatelja, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja v spornih artiklih zavrnil iz (izločitvenih) razlogov, ki jih ni vnaprej jasno zapisal in zahteval. Iz spisovne dokumentacije nikjer ne izhaja, da bi naročnik od vlagatelja za sporne artikle zahteval, da mu predstavi reagente in da na razpolago testne reagente. Naročnik navedenim dejstvom v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo tudi ni nasprotoval, ampak se je skliceval na standarde, ki ga zavezujejo pri testiranju ter na načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Četudi je naročnik pri testiranju vzorcev zavezan ravnati s predpisanimi standardi, ki bi jih moral po njegovem prepričanju vlagatelj poznati, to v konkretnem primeru ne more biti upoštevni razlog za zavrnitev artiklov vlagatelja, saj naročnik vlagatelja sploh ni pozval, da predloži testne reagente, ki bi jih naročnik testiral. Ne morejo biti tudi upoštevni argumenti naročnika, da bi za testiranje reagentov vlagatelja porabil več časa in stroškov, kot za izbrane reagente, saj naročnik take zahteve ali merila ni vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Kolikor bi dopustili način odločanja o izboru artiklov, ki ga je uporabil naročnik, potem bi javna naročila sploh ne bila potrebna, saj bi naročnik sproti ocenjeval, kateri artikli so zanj v danem trenutku najbolj primerni oziroma najugodnejši. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da mora postopek javnega naročanja izvajati tako, da zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in da uspešno doseže cilje svojega delovanja, kar mu nalaga tudi 6. člen ZJN-2, vendar pa navedenega načela ni mogoče razlagati v smislu, da bi zato naročnik lahko, brez siceršnje podlage, sprejemal odločitve po lastni presoji. S takšnim ravnanjem bi naročnik ravnal povsem v nasprotju s cilji in nameni javnega naročanja, ki poleg javnega interesa zasledujejo tudi zagotavljanje konkurence med ponudniki in enakopravno obravnavo ponudnikom. Navedeno načelo je potrebno razlagati tako, da mora naročnik ravnati z ustrezno skrbnostjo že pred sprejemom odločitve o oddaji naročila in v ta namen oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da bo, ob vnaprej postavljenih pogojih in merilih ter upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, pridobil zanj najbolj konkurenčno ponudbo. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je bilo naročnikovo ravnanje v konkretnem primeru v nasprotju s pravili javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na artikle pod šiframi 16.24.79 (Seraclone anti D Blend 10 x 10) (op. Državne revizijske komisije: vlagatelj je v zahtevku za revizijo očitno po pomoti navajal napačno šifro 16.479), 16.24.87 (Serum za določanje eritrocitnega antigena A 10 x 10 ml) in 16.24.89 (Serum za določanje eritrocitnega antigena B 10 x 10 ml ). Vlagatelj je zatrjeval, da je njegova ponudba v tem delu nižja od ponudbe izbranega ponudnika in da je oblikoval ponudbo za te artikle v pakiranju 5 x 10 ml, v opombi na koncu tabelarnega prikaza pa je podal opombo, da so ponujene cene oblikovane tako, da so preračunane na zahtevo naročnika po želenem pakiranju.

Med strankama ni spora o tem in kar izhaja tudi iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, da je naročnik za artikle pod šiframi 16.24.79, 16.24.87 in 16.24.89 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik. Navedeni ponudnik je za navedene artikle ponudil pakiranje 10 x 10 ml in v tem razmerju tudi podal ponudbeno ceno na enoto in skupno ponudbeno ceno. Vlagatelj je za te artikle ponudil pod postavko "Artikel" ponudbeno ceno za pakiranje 10 x 10 ml, pod postavko "Proizvajalec" pa pakiranje 5 x 10 ml, pri tem pa je podal ponudbeno ceno na enoto in skupno ponudbeno ceno, ki sta nižji od ponudbenih cen izbranega ponudnika. Kot je to zatrjeval vlagatelj, je na koncu tabelarnega prikaza ponudbenega predračuna vlagatelj podal opombo: "Vse cene so preračunane na vaše želeno pakiranje in ne na naše ponujeno !"
Državna revizijska komisija je po vpogledu v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, z dne 19. 8. 2010, ugotovila, da je naročnik kot razlog za zavrnitev zgoraj navedenih ponujenih artiklov vlagatelja zapisal: "Naročnik je izbral najcenejši artikel."

Takšna obrazložitev naročnika je, po oceni Državne revizijske komisije, vlagatelju upravičeno postavila dvom oziroma nejasnost, zakaj naročnik ni izbral njegove ponudbe za te artikle. Kot že ugotovljeno, je namreč vlagatelj za sporne artikle ponudil ceno na enoto in skupno ponudbeno ceno, ki je nižja od ponujenih cen izbranega ponudnika, zaradi česar iz naročnikove obrazložitve sploh ni jasno, zakaj je kljub temu izbral ponudbo izbranega ponudnika. Kot izhaja iz povabila k oddaji ponudb, je naročnik za sporne artikle zahteval pakiranje 10 x 10 ml, katerega je vlagatelj tudi navajal v postavki "Artikel", medtem ko je v postavki "Proizvajalec" navajal drugačno pakiranje 5 x 10 ml. Vendar pa je vlagatelj v ponudbi naročniku podal opombo, da so ponujene cene preračunane na želeno pakiranje naročnika, iz česar bi veljalo sklepati, da bi ponujena cena lahko bila ustrezna glede na zahtevani način pakiranja 10 x 10 ml.

Vendar pa naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila ni navajal zanj morebitnega spornega dejstva glede neustreznega pakiranja ali neustrezno ponujene cene, morebitne nejasnosti ponudbene cene pa tudi ni odpravil. Naročnik se je šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo skliceval na dejstvo, da je izbral artikle, ki so imeli nedvoumno pakiranje in ceno ter so izpolnjevali razpisne pogoje glede pakiranja 10 x 10 ml, kar v vlagateljevem primeru ni bilo tako. Zato je naročnik izbral najcenejši artikel. Naročnik je v nadaljevanju še pojasnil, da so izbrani reagenti so preizkušeni v dolgoletni laboratorijski praksi in kakovostno preverjeni v republiški in v mednarodnih kontrolnih shemah. Rezultati teh kontrol so bili vselej zelo kakovostni, z njimi je naročnik izpolnjeval kakovostne kriterije, ki jih zahtevajo zakonski akti v transfuzijski medicini. Za doslej uporabljene reagente ima naročnik zapisane in sprejete standardne operativne postopke, na osnovi katerih je osebje opravilo izobraževanja in verifikacijo ter so preverjeni s strani nadzorstvenih organov JAZMP in Komisije za presojo laboratorijev, imenovane s strani Ministrstva za zdravje, ki pri naročniku redno opravljajo nadzorstvene preglede. Za vzpostavitev tega sistema kakovosti je bilo vloženega veliko časa zaposlenih. Vsakršne spremembe v uvajanju novih reagentov, z drugimi postopki, kot so trenutno v rutinskem delu, bi zahtevale pripravo novih dokumentov, izobraževanja in preverjanja znanja delavcev. Za testiranje novih reagentov bi moral naročnik opraviti validacijske študije pred uporabo v rutinskem delu, na velikem številu vzorcev, kar bi trajalo več mesecev dodatnega dela pri že tako premalo številčnem in preobremenjenem osebju. Prav tako bi naročnik moral s testiranimi reagenti sodelovati v mednarodni in slovenski kontroli kakovosti, kar vse bi dodatno podražilo poslovanje naročnika, saj bi moral izvajati iste preiskave paralelno (stroški reagentov, stroški kontrolnih testiranj in stroški dela zaposlenih).
Državna revizijska komisija v zvezi z navedeno argumentacijo naročnika opozarja, da ti razlogi niso bili vključeni in predstavljeni vlagatelju v odločitvi o oddaji naročila in v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji, zaradi česar jih sedaj naročnik ne more uporabiti kot argumentacijo za zavrnitev ponudbe vlagatelja pri spornih artiklih.

Naročnik mora namreč v skladu z določbo prvega odstavka 79. členu ZJN-2 po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti razloge zanjo ter z njo pisno seznaniti ponudnike. Neizbrani ponudnik, ki meni, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika, lahko pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev (tretji odstavek 79. člena ZJN-2). Naročnik je torej dolžan ponudnikom v odločitvi o oddaji naročila pojasniti razloge, zakaj je izbral izbranega ponudnika, ponudniki pa imajo v primeru, če menijo, da naročnik svoje odločitve ni zadostno obrazložil (iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila niso vidni razlogi za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika), pravico zahtevati dodatno obrazložitev odločitve z namenom, da se podrobneje seznanijo z vsemi razlogi za sprejem odločitve o oddaji naročila. Namreč, v postopku oddaje javnega naročila in temu morebiti sledečemu postopku pravnega varstva je pravno relevantna in upoštevna zgolj tista odločitev naročnika o oddaji naročila ter argumenti zanjo, ki so bili (v obliki obvestila o oddaji naročila oziroma dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) posredovani tudi ponudnikom. Neizbrani ponudnik lahko uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in zgolj ti razlogi tudi predstavljajo podlago za odločanje o zahtevku za revizijo. Zato naročnik kasneje, ko neizbrani ponudnik že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ne more navajati novih razlogov, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila oziroma dodatni obrazložitvi le-tega, ni navajal. Neizbrani ponudnik namreč v primeru, ko naročnik nove razloge navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, le-tem nima možnosti nasprotovati, s tem pa je ogrožena učinkovitost njegovega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih razlogov zato v konkretnem primeru ne morejo biti upoštevni tisti razlogi za zavrnitev ponudbe vlagatelja, glede katerih naročnik vlagatelja niti v odločitvi o oddaji javnega naročila niti v dodatni obrazložitvi (čeprav je vlagatelj izrecno zahteval, da naročnik navede razloge za zavrnitev ponudbe, ki jo je oddal vlagatelj) ni obvestil, da je njegova ponudba v tem delu morebiti neustrezna. Ker v trenutku vložitve zahtevka za revizijo vlagatelj ni bil seznanjen z navedenimi razlogi, jim v zahtevku za revizijo ni mogel nasprotovati. Glede na dejstvo, da je naročnikova obrazložitev odločitve o oddaji naročila za sporne artikle temeljila zgolj v zapisu, da je naročnik izbral najcenejši artikel, bi iz navedenega lahko vlagatelj sklepal le, da naročnik ponudbe vlagatelja v tem delu ni zavrnil kot neustrezne zaradi morebitnega neustreznega pakiranja ali testiranja, ampak zgolj iz razloga, ker je ponudba izbranega ponudnika za te artikle cenejša, kar pa, kot že ugotovljeno ne ustreza dejanskemu stanju, ki ga je ugotovila Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo vlagatelja. Iz navedenih razlogov je potrebno tudi v tem delu oceniti utemeljenost vlagateljevih revizijskih očitkov, saj naročnikova odločitev o oddaji naročila ne ustreza dejanskemu stanju.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na artikle pod šiframi 16.24.77 (Seraclone anti c 5 ml) in 16.24.85 (Seraclone anti S). Vlagatelj je zatrjeval, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer oblikoval standarda kakovosti, ki bi ga naj izpolnjevali ponudniki pri ponudbi blaga, zaradi česar takšen standard kakovosti ne more obstajati kot merilo za izbor. Vlagatelj prav tako ni bil obveščen kdaj in na kakšnem temelju in vrednostih naj bi naročnik opravil testiranje in s tem tudi primerljivost posameznih ponujenih artiklov. Poročilo o primerljivosti in oceni ni bilo izdano in dostavljeno vlagatelju. Glede artikla pod šifro 16.24.85 je vlagatelj še navajal, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni oblikoval zahteve po inkubacijskem času in zahteve za AHG.

Med strankama ni spora o tem in kar izhaja tudi iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, da je naročnik za artikle pod šiframi 16.24.77 in 16.24.85 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik, ki je ponudil artikle, proizvajalca B. Medtem ko je vlagatelj ponudil artikel proizvajalca D., za katere je podal nižjo ponudbeno ceno od izbranega ponudnika.

Iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 19. 8. 2010, izhaja, da je naročnik za sporne artikle kot razlog za zavrnitev ponujenih artiklov vlagatelja zapisal:

- za artikel pod šifro 16.24.77: "Na testiranju D. reagenta je bilo ugotovljeno, da je slabše kakovosti, kot izbrani B. reagent."
- za artikel pod šifro 16.24.85: Na testiranju je bilo ugotovljeno, da B. reagent ne potrebuje AHG in ima krajši čas inkubacije."

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedeno obrazložitvijo naročnika sledila vlagatelju v tem, da obrazložitev naročnika za artikel pod šifro 16.24.77 ni jasna in izdana skladno z določili ZJN-2 in je podana pavšalno, zaradi česar je Državna revizijska komisija ne more meritorno preizkusiti. Naročnik je namreč podal le pavšalno ugotovitev, da naj bi bil ponujeni reagent vlagatelja (proizvajalca D.) slabše kakovosti, kot ponujeni reagent izbranega ponudnika (proizvajalec B.), zaradi česar vlagatelj, po oceni Državne revizijske komisije, sploh ni mogel vedeti, v katerem parametru kakovosti naj bi bil ponujeni reagent slabši kot izbrani reagent in kje so bila takšna merila razpisana, oziroma zakaj kakovost ponujenega reagenta vlagatelja ne ustreza predpisanim kakovostim (in katerim) ter posledično ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Dalje je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer oblikoval zahteve oziroma merila, da bo pod šifro 16.24.85 izbran artikel, ki ne potrebuje AHG in ima krajši čas inkubacije. Četudi gre v tem primeru za določene kvalitete izdelka ali zahteve, ki za naročnika predstavljajo prednost, je potrebno upoštevati, da naročnik teh zahtev in meril v razpisni dokumentaciji ni vnaprej jasno in določno predpisal. Enako velja ugotoviti tudi za domnevno slabšo kakovost ponujenega artikla vlagatelja pod šifro 16.24.77, za katerega je sicer naročnik ugotovil, da je slabše (ne pa neustrezne) kakovosti, saj naročnik v tem delu ni izoblikoval "prednostnih" kriterijev.

Naročnik je tako v razpisni dokumentaciji, z dne 18. 1. 2008, glede testnih (vzorčnih) artiklov v 3. in 7. členu navodil zapisal, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe ter izkazovanje tehnične sposobnosti predložiti tudi Izjavo o dostavi vzorcev (OBR-11), s podpisom katere so ponudniki potrdili, da bodo v roku deset delovnih dni od zahteve naročnika dostavili zadostno količino vzorcev prijavljenega blaga in morebitno dodatno dokumentacijo za ponujene artikle. V sklenjenem okvirnem sporazumu z vlagateljem pa je v šestem odstavku 6. člena zapisano, da lahko naročnik zahteva, da mu dobavitelj predloži vzorce blaga, da jih lahko kupec preizkusi in se na osnovi tega odloči o naročilu, pri čemer je prodajalec na zahtevo kupca dolžan predstaviti tudi uporabo blaga. Naročnik je v razpisni dokumentaciji glede kakovosti (tehnične specifikacije) blaga v 3. in 7. členu navodil zahteval podpis Izjave ponudnika (OBR-7), s katero so ponudniki potrdili, da bo blago ustrezalo deklarirani kvaliteti na embalaži izdelka in bo v skladu z vsemi predpisi in standardi, ki veljajo za to področje ter v skladu z zahtevami naročnika, podanimi v razpisni dokumentaciji. V tretjem odstavku 6. člena sklenjenega okvirnega sporazuma pa je določeno, da mora kakovost blaga ustrezati obstoječim standardom in deklarirani kakovosti na embalaži oziroma spremljajočih dokumentih. Blago mora ustrezati tudi pogojem in zahtevam, opredeljenim v razpisni dokumentaciji naročnika in strokovnim kriterijem oziroma značilnostim.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je vlagatelj po pozivu naročniku, z dne 27. 5. 2010, naročniku predložil vzorce za ponujene artikle pod šiframi 16.24.77 in 16.24.85, katere naj bi naročnik testiral. V spisovni dokumentaciji se sicer nahajajo določeni izsledki testiranja vzorcev vlagatelja (tudi za sporne artikle), vendar ti izsledki niso bili predstavljeni vlagatelju, ampak jih je naročnik navajal šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V razpisni dokumentaciji pa niso bila oblikovana "kakovostna" merila za izbor artiklov, ampak so bile podane le določene zahteve po ustreznosti artiklov z obstoječimi standardi in deklarirani kakovosti na embalaži oziroma spremljajočih dokumentov, katere artikel izpolnjuje ali ne. Naročnik tako ni mogel ugotavljati, ali je artikel slabše kakovosti ali boljše kakovosti, saj je bilo merilo za izbor najnižja cena artikla, ampak bi lahko ugotavljal le, ali artikel izponljuje določene standarde.

Državna revizijska komisija pa je dalje ugotovila, kot je to prav tako navajal vlagatelj in kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije, da naročnik vlagatelju ni predstavil in obrazložil rezultatov primerljivosti in ocene testiranih reagentov. Naročnik je šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal konkretnejše rezultate, ki naj bi jih ugotovil pri testiranju reagentov, ki pa, ne morejo biti upoštevni pri presoji naročnikovih kršitev, saj vlagatelj s temi razlogi ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen in jih ni mogel izpodbijati. Naročnik je zato, tudi iz tega razloga, ravnal v nasprotju z 79. členom ZJN-2 in načelom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku pravnega varstva pri oddaji javnih naročil skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je zato revizijske očitke vlagatelja v tem delu ocenila kot utemeljene.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je odločitev o oddaji naročila oprl na pogoje (zahteve) in merila (kriterije), ki jih ni vnaprej predpisal v razpisni dokumentaciji, nekatere izmed njih navajal zgolj pavšalno, nekatere pa vlagatelju predstavil šele v postopku revizije oddaje javnega naročila. S takšnim ravnanjem je naročnik povzročil neenakopravno obravnavo ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, saj je naročnik s takšno odločitvijo o oddaji naročila vlagatelja postavil v neenakopraven položaj v primerjavi z izbranimi ponudniki. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, za artikle pod šiframi 16.13.01, 16.13.02, 16.14.14, 16.24.77, 16.24.79, 16.24.85, 16.24.87 in 16.24.89, vsebovano v Delni odločitvi št. 1 o oddaji javnega naročila, izdani dne 10. 8. 2010 in Popravku delne odločitve št. 1 o oddaji javnega naročila, izdanem dne 19. 8. 2010.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato v obravnavanem primeru ne more odločati o izboru ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR in administrativne stroške v višin 10,00 EUR (Tar. št. 6000 Zakona odvetniški tarifi, Uradni list RS, št. 67/08) in 20 % DDV na stroške v višini 2,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.012,00 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "Tarifa 3100", saj vlagatelj navedenih stroškov po vsebini in po višini ni specificiral skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/09), zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN ne priznajo.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.012,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14. 10. 2010

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- Odvetniška pisarna Mojca Veljkovič in odvetniki, Titova cesta 2A, Maribor
- IRIS, d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana
- Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana