018-181/2010 Občina Hrastnik

Številka: 018-181/2010-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo projekta v sklopu operacije "Regijski center za ravnanje z odpadki - CEROZ II. faza" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika CGP - gradnje, gradbeništvo, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto in Hidrotehnik, d. d., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik (v nadaljevanju: naročnik), 4. 10. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01818110, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za razpisano gradnjo (objava 14. 1. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN313/2010 in 15. 1. 2010 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2010/S 10-011764) z "Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-1-2010 z dne 11. 6. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal ponudniku SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 6. 2010 in predlagal njeno razveljavitev, uveljavlja pa tudi povračilo stroškov. Vlagatelj navaja, da je predložil ustrezno referenco, saj uporabno dovoljenje (za projekt) ni bil razpisni pogoj. Ob tem vlagatelj navaja, da referenčni objekt obratuje na podlagi dovoljenja za poskusno obratovanje že od februarja 2007 dalje, ne more pa trpeti negativnih posledic, ker referenčni naročnik ni še pridobil uporabnega dovoljenja. Zato vlagatelj zatrjuje, da je tudi referenčno potrdilo odgovornega vodje del skladno z naročnikovimi zahtevami. Vlagatelj navaja, da je tudi drugo referenčno potrdilo ustrezno, saj je delal kot podizvajalec za dajalca referenc na objektu, ki ustreza zahtevam iz referenčnega pogoja. Vlagatelj navaja, da je tretja referenca irelevantna, ker je druga referenca ustrezna. Vlagatelj še navaja, da ponuja tudi zahtevano elektronsko varovalo.

Naročnik je s sklepom št. 430-1-2010 z dne 19. 7. 2010 zahtevek za revizijo in stroškovno zahtevo zavrnil. Naročnik navaja, da se skladno z 71. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, zaradi česar je sestavni del razpisne dokumentacije tudi odgovor, ki je bil objavljen 2. 2. 2010 ob 12.24 na portalu javnih naročil, ki je opredelil, da se referenčno potrdilo mora glasiti na projekt, za katerega je pridobljeno uporabno dovoljenje. Naročnik ugotavlja, da tudi vlagatelj pritrjuje temu, da za referenčni objekt ni še izdano uporabno dovoljenje, zato naročnik zaključuje, da vlagatelj ni izpolnil referenčnega pogoja, drugačno tolmačenje pogoja pa bi pomenilo kršitev 71. člena ZJN-2. Naročnik hkrati še opozarja, da bi vlagatelj lahko zoper sporni pogoj vložil zahtevek za revizijo, vendar ga ni. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati kršitve ZJN-2, zato se ni opredeljeval še do drugih navedb, saj njihova (ne)utemeljenost ne bi mogla vplivati na drugačno naročnikovo odločitev.

Z obvestilom z dne 22. 7. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Z dopisoma z dne 28. 7. 2010 in 10. 8. 2010 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-181/2010-8 z dne 26. 8. 2010 udeležence obvestila, da podaljšuje rok za odločanje o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZJN-2B postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2B. Zato je vlagateljevo sklicevanje na ZJN-2B pravno neupoštevno.

Iz "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-1-2010 z dne 11. 6. 2010 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno zaradi petih razlogov, pri čemer se trije razlogi nanašajo na reference, četrti razlog se nanaša na kader in peti razlog na to, da vlagatelj "elektronskega varovala ne ponuja".

Naročnikovo ravnanje je torej treba presojati vsaj v okviru vprašanja, ali je naročnik pravilno uporabil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je izločil vlagateljevo ponudbo.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti so določena v 45. členu ZJN-2.

Iz "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-1-2010 z dne 11. 6. 2010 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno med drugim zato, ker je vlagatelj predložil referenco za projekt, ki nima uporabnega dovoljenja, zaradi česar ta referenca ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz enakega razloga je zato naročnik zaključil, da je neustrezna tudi referenca za odgovornega vodjo del. Vlagatelj nasprotuje naročniku in zatrjuje, da uporabno dovoljenje za projekt ni bil del pogoja, hkrati pa izpostavlja svojo nezmožnost vpliva na to, da referenčni naročnik ni še pridobil uporabnega dovoljenja za referenčni objekt. Zato vlagatelj trdi, da je ustrezna tudi referenca za odgovornega vodjo del.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v točki III.2.3) objave obvestil o javnem naročilu našteti posamezni pogoji, med njimi tudi tehnični pogoj glede referenc in kadrovski pogoj glede odgovornega vodje del (kot sicer kadrovski pogoj glede odgovornega vodje projekta). Torej se točka III.2.3. nanaša tako na tehnične kot kadrovske pogoje.

Po vpogledu v točki III.2.3) obvestil o javnem naročilu je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik tehnični pogoj glede referenc oblikoval tako, da je določil (upoštevajoč še popravek, objavljen 19. 1. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN449/2010 in 28. 1. 2010 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2010/S 19-025499):
"- da je ponudnik ali njegovi partnerji v primeru skupnega nastopa v tem projektu ali njegovi podizvajalci s katerimi nastopa v tej ponudbi v preteklih petih (5) letih izvedli vsaj en projekt:
- odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov kapacitete odlaganja vsaj 200 000 mÂł s pripadajočo infrastrukturo,
- sortirnico kapacitete vsaj 5 000 ton/leto,
- kompostarno kapacitete vsaj 5 000 ton/leto ter,
- postrojenje za predelavo inertnih gradbenih odpadkov.

Upoštevale se bodo reference ponudnika, vodilnega ponudnika v primeru skupnega nastopanja (joint venture), partnerjev v skupnem nastopanju ali kooperantov. Zadostitev pogoju se bo ugotavljala kot zbir zadostitev pogoja vsakega ponudnika oziroma vodilnega izvajalca in podizvajalcev, pri čemer morajo vsi ponudniki oziroma vodilni izvajalec in podizvajalci skupaj pogoju zadostiti 100 %."

Naročnik je vsebinsko enako (upoštevajoč opombo iz popravka, objavljenega 19. 1. 2010 na portalu javnih naročil pod št. objave JN449/2010, in popravka, objavljenega 28. 1. 2010 v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2010/S 19-025499: "Enaka sprememba se upošteva tudi v razpisni dokumentaciji na strani 43 zap. št. 1.") določil v razpisni dokumentaciji (točka 1 Tehnična in kadrovska sposobnost - obvezni pogoji, podpoglavje 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, poglavje 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 43 razpisne dokumentacije). Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil tudi potrebna dokazila:
"Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudnik ali vodilni ponudnik izpolniti Obrazec 5.13.
Ponudnik mora Obrazcu 5.13 priložiti vsaj eno (1) potrdila naročnikov del v skladu z Obrazcem 5.11, ki jih navaja v seznamu, da je dela po Pogodbi opravil pravilno in pravočasno. V primeru, da potrdilo naročnika ne izkazuje, zahtevanih pogojev, se navedena referenca pri ocenjevanju ne bo upoštevala.
Dokazila so lahko overjene kopije dokumentov."

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec 5.13 (str. 303 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da se nanaša na "reference ponudnika kot izvajalca" in da ga sestavlja tabela, v katero so morali ponudniki vpisati podatke o referenčnih delih, obrazec pa potrditi (podpis in žig).

Obrazec 5.11 (str. 301 razpisne dokumentacije), na katerega se sklicuje naročnik na str. 43 razpisne dokumentacije, se nanaša na "finančne podatke", kar pomeni, da je naročnik navedel očitno napačno številko obrazca in da se je dejansko skliceval na obrazec 5.14 "referenčna potrdila" (str. 304 razpisne dokumentacije). Iz obrazca 5.14 izhaja, da je treba vanj vpisati zahtevane podatke po posameznih razdelkih in da ga mora potrditi (podpis in žig) investitor.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec 5.13, v katerega je vpisal podatke za pet projektov, k njemu pa je predložil pet izpolnjenih in potrjenih (podpis in žig) obrazcev 5.14 in še dve potrjeni referenčni potrdili, ki nista pripravljeni na obrazcu 5.14.

Iz kadrovskega pogoja za odgovornega vodjo del (točki III.2.3) obvestil o javnem naročilu oziroma točka 2 Tehnična in kadrovska sposobnost - obvezni pogoji, podpoglavje 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, poglavje 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 43-44 razpisne dokumentacije) med drugim izhaja, da mora priglašeni odgovorni vodja del imeti izkušnje kot odgovorni vodja del pri izvedbi vsaj enega izmed projektov, ki jih je naročnik alternativno predvidel (odlagališče nenevarnih (komunalnih) odpadkov, sortirnica, kompostarna).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (str. 43-43) v zvezi s kadrovskim pogojem glede odgovornega vodje del opredelil tudi potrebna dokazila:
"Za dokazovanje navedenega pogoja mora ponudnik, ali v primeru skupne ponudbe, samo vodilni ponudnik, izpolniti Obrazec 5.14, ki dokazuje izpolnjevanje vseh pogojev za ključno osebje.
Za odgovornega vodjo del izpolni in potrdi:
Obrazec 5.16: Obrazec za življenjepis
Obrazec 5.17: Referenčna potrdila
Ponudnik mora k obrazcu za življenjepis priložiti vsaj 1 referenčno potrdilo. Naročnikov Del v skladu z Obrazcem 5.15, iz katerih so razvidne delovne izkušnje za odgovornega vodjo Del. V primeru, da potrdilo naročnika ne izkazuje zahtevanih pogojev, se navedena referenca pri ocenjevanju ne bo upoštevala.
Dokazila so lahko overjene kopije dokumentov."

Kot že predhodno ugotovljeno, se obrazec 5.14 (str. 304 razpisne dokumentacije) nanaša na "referenčna potrdila", na predstavitev ključnega osebja pa se nanaša obrazec 5.15 (str. 305 razpisne dokumentacije). Naročnik se je očitno samo zmotil pri navedbi številke obrazca. Iz obrazca 5.15 izhaja, da so morali ponudniki v tabelo za odgovornega vodjo del vpisati ime in priimek, izobrazbo in število let delovnih izkušenj, ta obrazec pa potrditi (podpis in žig).

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec 5.16 (str. 306-307 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je moral odgovorni vodja del vpisati določene svoje osebne podatke (točke 1-9), v točki 10 (str. 307 razpisne dokumentacije) pa navesti referenčne projekte.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec 5.17 (str. 308 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da se nanaša na "referenčno potrdilo" za odgovornega vodjo projekta. Državna revizijska komisija je ugotovila, da se obrazec 5.18 (str. 309 razpisne dokumentacije) nanaša na "referenčno potrdilo" za odgovornega vodjo del. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se je naročnik očitno samo zmotil pri navedbi številke obrazca.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj v obrazec 5.15 kot odgovornega vodjo del vpisal T. K., zanj pa je med drugim predložil izpolnjen in podpisan obrazec 5.16 (pod točko 10 so navedeni podatki za sedem projektov, pri čemer se šest projektov nanaša na dela na cestah, en projekt pa se nanaša na center za ravnanje z odpadki (CEROD)) ter potrjeno referenčno potrdilo za projekt center za ravnanje z odpadki (CEROD).

Iz "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-1-2010 z dne 11. 6. 2010 izhaja, da je naročnik tri reference označil za neskladne z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pri čemer je razvidno, da je kot neustrezne označil dve referenci, ki sta navedeni v obrazcu 5.13 in je zanju vlagatelj predložil referenčni potrdili (obrazec 5.14), in eno referenco, ki je vlagatelj sicer ni navedel v obrazcu 5.13, vendar je zanjo predložil referenčno potrdilo, ki ni na obrazcu 5.14. Iz navedenega je mogoče sklepati, da se je naročnik seznanil s sedmimi referencami in da za štiri izmed njih ni očital neskladnosti z razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik vlagatelju sicer tudi ni izrecno očital, da ne izpolnjuje tehničnega pogoja glede referenc (in v katerem delu izmed štirih projektov), saj mu je le očital, da tri izmed referenc ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vendar dejstvo, da nekatere izmed referenc ne izpolnjujejo zahtev iz razpisne dokumentacije, samo po sebi še ne bi pomenilo, da vlagatelj ne izpolnjuje tehničnega pogoja glede referenc, saj bi bilo treba presoditi, ali vlagatelj na podlagi referenc, za katere naročnik ni očital, da so neskladne z razpisno dokumentacijo, izpolnjuje postavljeni tehnični pogoj glede referenc. Taka presoja pa ne bi bila potrebna, če bi se ugotovilo, da je naročnik pravilno označil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja kadrovskega pogoja glede odgovornega vodje del, saj je zanj priglasil samo eno referenco, ki se nanaša na projekte, kot so opredeljeni v pogojih.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila prejel več vprašanj, za katere je na portalu javnih naročil objavil odgovore.

Tako je naročnik na vprašanje:
"C) Prav tako bi naročnika naprošamo za podajo statusa referenčnega objekta, ki ga bo štel kot ustreznega. Torej ali bo naročnik kot ustrezen štel objekt, ki je sprojektiran, zgrajen, vanj nameščena oprema in izpolnjuje vse parametre za obratovanje, torej ima pridobljeno dovoljenje za poskusno obratovanje""
na portalu javnih naročil 2. 2. 2010 ob 12:24 objavil odgovor:
"Referenčno potrdilo se mora glasiti na projekt, za katerega je pridobljeno uporabno dovoljenje."

Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 je navedeni odgovor postal del razpisne dokumentacije. Iz njega je mogoče zaključiti, da je naročnik opredelil, da bo kot ustrezne reference upošteval reference za projekte (ki jih je določil v pogojih), za katere pa mora obstajati uporabno dovoljenje. S tem odgovorom je naročnik torej pojasnil vsebino pogoja. To pa pomeni, da so ta odgovor morali gospodarski subjekti upoštevati pri pripravi svojih ponudb (vlagatelj je v ponudbo predložil tudi žigosane in parafirane odgovore naročnika, ki jih je objavil na portalu javnih naročil, sporni odgovor pa se nahaja na strani 602 ponudbe, iz česar je treba zaključiti, da se je vlagatelj z navedenim odgovorom seznanil), naročnika pa zavezuje pri njihovem pregledu. Naročnik skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2 po roku za predložitev ponudb namreč ne sme več spreminjati razpisne dokumentacije. Če bi naročnik v fazi pregleda ponudb zanemaril podani odgovor, bi to pomenilo, da bi po roku za predložitev ponudb posegel v razpisno dokumentacijo, kar pa bi bilo (glede na tretji odstavek 71. člena ZJN-2) nedopustno.

Referenčna potrdila so morali ponudniki predložiti tako za izkazovanje tehničnega pogoja kot za izkazovanje kadrovskega pogoja za odgovornega vodjo del. Iz pogojev je razvidno, da je naročnik določil, da morata tako ponudnik kot odgovorni vodja del izkazati, da imata izkušnje na projektih, kot so določeni v pogojih. Ponudnik je moral izkazati izvedbo štirih projektov, odgovorni vodja del pa je moral izkazati izkušnje alternativno na enem izmed treh projektov.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v kadrovskem pogoju glede odgovornega vodje del tako kot sicer tudi tehničnem pogoju glede referenc ni opredelil, da je uporabno dovoljenje za projekt relevantna zahteva za priznanje kadrovskega pogoja glede odgovornega vodje del in/ali tehničnega pogoja glede referenc. Vendar je naročnik v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 2. 2. 2010 ob 12:24, konkretiziral potrebo po tem, da ima projekt pridobljeno uporabno dovoljenje. V zvezi s takim tolmačenjem naročnik v razpisni fazi ni prejel kakega dodatnega vprašanja ali predloga za spremembo načina tolmačenja, iz odstopljene dokumentacije pa je razvidno, da noben gospodarski subjekt (torej niti vlagatelj) ni uveljavljal pravnega varstva z vložitvijo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

Vlagatelj zaradi omejitev iz drugega in šestega odstavka 12. člena ZRPJN po roku za predložitev ponudb ne more uspešno uveljavljati kršitev, ki se nanašajo na vsebino pogoja. Državna revizijska komisija lahko v tej fazi le preizkusi, ali je naročnik pri obravnavi vlagateljeve ponudbe upošteval pogoj na način, kot ga je določil in tolmačil z odgovori na vprašanja, ki jih je objavil na portalu javnih naročil.

Za sporno referenco (tj. projekt CERO Dolenjske) vlagatelj v zahtevku za revizijo priznava, da referenčni projekt nima še pridobljenega uporabnega dovoljenja. Tudi iz odgovora št. 7, ki ga je vlagatelj posredoval naročniku v dopisu z dne 3. 5. 2010, s katerim se je odzval na poziv z dne 21. 4. 2010, s katerim je naročnik vlagatelja pozval na nekatera pojasnila ponudbe, je razvidno, da vlagatelj navaja, da referenčni objekt nima uporabnega dovoljenja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal nepravilno, ker vlagatelju ni priznal reference za projekt CERO Dolenjske. Odgovor, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil 2. 2. 2010 ob 12:24, je sicer tudi jasen, zaradi česar ni mogoče sprejeti vlagateljevega tolmačenja, da "pridobitev uporabnega dovoljenja za projekt ni bil razpisni pogoj".

Glede na dejstvo, da je vlagatelj za odgovornega vodjo del T. K. priglasil referenco za CEROD (tj. CERO Dolenjske), ta projekt pa nima pridobljenega uporabnega dovoljenja, naročnik ni mogel vlagatelju priznati niti izpolnjevanja kadrovskega pogoja. Vlagatelj namreč drugih projektov, ki bi se nanašali na projekte, ki jih dopušča pogoj, ni priglasil (in niti ni predložil referenčnih potrdil).

Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil razpisno dokumentacijo ali ZJN-2, ko vlagatelju ni priznal reference za CERO Dolenjske in s tem ni priznal izpolnjevanja kadrovskega pogoja.

Ob taki ugotovitvi je Državna revizijska komisija ocenila, da je presoja drugih vlagateljevih očitkov postala nepotrebna, saj bi vlagatelj tudi v primeru, če bi se izkazali za utemeljene, ne mogel izboljšati položaja v postopku oddaje javnega naročila, saj bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2) že zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 4. 10. 2010

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Občina Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik,
- Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Trdinova ulica 7, 1000 Ljubljana,
- SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana
- v arhiv, tu.