018-229/2010 Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Številka: 018-229/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič ter članic Sonje Drozdek-šinko in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "GSM mobilna telefonija", začetega na podlagi pritožbe ponudnika Si.mobil telekomunikacijske storitve, d.d., šmartinska cesta 134b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.9.2010

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 3.9.2010, se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep (brez številke in datuma) o zavrženju zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.7.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "GSM mobilna telefonija" po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in dne 4.8.2010 javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, pod številko JN7107/2010.

Vlagatelj je dne 17.8.2010, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitev temeljnih načel (načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, enakopravne obravnave ponudnikov in načela sorazmernosti) Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur.l. RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in kršitev določb tretjega odstavka 49. člena ZJNVETPS. Vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v točkah, na katere se nanašajo očitane kršitve, ter zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom (brez številke in datuma) zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, ker naj vlagatelj - glede na predloženi ponudbi vlagatelja in konkurenčnega ponudnika - ne bi imel nobenih možnosti biti izbran kot najugodnejši ponudnik.

Vlagatelj je pri naročniku zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vložil pritožbo, z dne 3.9.2010, v kateri predlaga, da se navedeni naročnikov sklep razveljavi ter da se naročniku naloži, da o zahtevku za revizijo vsebinsko odloči.

Naročnik je z vlogo, z dne 9.9.2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je spor med strankama glede vprašanja vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik meni, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj naj ne bi imel dejanskih možnosti za pridobitev naročila, vlagatelj pa nasprotno meni, da je za vložitev zahtevka za revizijo aktivno legitimiran.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje določilo 9. člena ZRPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnost nastanka) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Tako mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati tudi, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Med strankama pritožbenega postopka ni sporno, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev naročila, saj je predložil ponudbo, vendar si stranki nista edini v tem, ali je vlagatelj izpolnil drug pogoj, vezan na priznanje aktivne legitimacije: ali je verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Glede na to, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper določbe razpisne dokumentacije in pred rokom za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tako formuliranim zahtevkom za revizijo, poleg že nesporno izkazanega interesa za dodelitev naročila, izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V kolikor bi se namreč v postopku vsebinske presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovilo, da je naročnik z zahtevami iz razpisne dokumentacije dejansko kršil temeljna načela in določbe ZJNVETPS, kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, bi vlagatelj imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji in bi imel v nadaljevanju tudi možnost biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Državna revizijska komisija se zato ne more strinjati z naročnikom, da vlagatelju javnega naročila ne bi mogel oddati v nobenem primeru, ker je njegova ponudba cenovno manj ugodna od konkurenčne. Vlagatelj ima namreč prav v postopku revizije možnost izpodbijati sporne določbe razpisne dokumentacije, po naročnikovi odločitvi o oddaji naročila pa tudi pravilnost konkurenčne ponudbe. Zato je potrebno ugotoviti, da bi zatrjevane kršitve vlagatelja lahko bistveno vplivale na njegov pravni položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija, izhajajoč iz navedb zahtevka za revizijo in upoštevajoč obrazložitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, ugotavlja, da je vlagatelj izkazal pravni interes za vodenje revizijskega postopka, zaradi česar mu je potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev svojega zahtevka za revizijo, z dne 17.8.2010.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN zavrgel, do vlagateljevih revizijskih navedb tudi vsebinsko opredelil. Ker je vprašanje utemeljenosti vlagateljevih argumentov stvar meritorne presoje zahtevka za revizijo, ne pa procesnega ravnanja, bi moral naročnik ob ugotovitvi, da so obravnavani vlagateljevi argumenti neutemeljeni, zahtevek za revizijo delu zavrniti (16. člen ZRPJN) in vlagatelju omogočiti, da naročnikovo odločitev, v kolikor se z njo ne bi strinjal, preizkusi še Državna revizijska komisija (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), ne pa ga zavreči zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.

Upoštevajoč predhodno zapisano, Državna revizijska komisija zaključuje, da bi moral v obravnavanem revizijskem postopku naročnik ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Naročnik bi se moral opredeliti do vseh vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločati.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, zato je pritožbi, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila in naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavila. Hkrati je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN. V kolikor se vlagatelj z njegovo odločitvijo ne bo strinjal, bo lahko v skladu s 17. členom ZRPJN nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 20.9.2010





Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Si.mobil telekomunikacijske storitve, d.d., šmartinska cesta 134b, Ljubljana
- Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana